Nastanitve v nekaterih najbolj obiskanih turističnih krajih so za prvomajske praznike dobro zasedene, večinoma bolje kot lani, kar nakazuje tudi dobro poletno sezono. Potem ko jih je v Bohinju nedavno presenetil dober obisk med veliko nočjo, tudi za bližajoče praznike pričakujejo dobrega. Izolski hoteli pa so zadnji vikend aprila skoraj že polni.

Kristjani danes praznujejo svoj največji praznik - veliko noč, s katero se spominjajo Jezusovega vstajenja od mrtvih. Slednjega bodo naznanile dopoldanske velikonočne maše, ki pomenijo vrhunec velikonočnega praznovanja. Slovenski škofje bodo maše darovali v stolnicah, papež pa bo opoldne v Vatikanu podelil tudi t. i. blagoslov mestu in svetu.

V sklopu pričakovanja velike noči katoličani in evangeličani danes obeležujejo veliki petek, ko je po zapisih iz Svetega pisma Jezus trpel in umrl na križu. V Katoliški cerkvi je to edini dan v letu, ko ni maš, v Evangeličanski cerkvi pa ta dan poteka osrednje velikonočno bogoslužje.

V CD je z naslovom Svet se nagnil je naprej potekala proslava s podelitvijo najvišjih nagrad v umetnosti. Slavnostni govornik, predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada Jožef Muhovič, je poudaril, v čem se umetnost in umetniki razlikujejo od vsakdana in mimobežnosti, "zmožni so širiti razglede, poglabljati uvide in gojiti forme in vsebine".

Silvestrska noč je bila na urgencah v Ljubljani in Mariboru razmeroma mirna. Največ dela so imeli zaradi padcev in popitega alkohola, niso pa obravnavali nikogar, ki bi mu pirotehnično sredstvo eksplodiralo v roki, so povedali za STA.

Vstopili smo v leto 2023. Številni so novo leto pričakali na silvestrovanjih na prostem, ki so potekala po vsej državi. V Ljubljani je toplo vreme privabilo v središče mesta tisoče ljudi, med njimi so bili mnogi tuji turisti, ki so za praznike prišli v Slovenijo. Glasba je odmevala ne le z odrov, ampak tudi iz lokalov.

Od starega leta se bomo letos spet lahko poslovili na množičnih silvestrovanjih na prostem. Ta bodo po dveh letih omejitev zaradi epidemije covida-19 danes organizirana po številnih mestih. Organizatorji v Ljubljani, Mariboru in Kopru na silvestrovanjih pričakujejo več tisoč ljudi, ob tem bo nebo nad prestolnico opolnoči osvetlil ekološki ognjemet.

Na današnji dela prost dan obeležujemo dan samostojnosti in enotnosti. Z njim se spominjamo razglasitve rezultatov plebiscita, s katerim smo se Slovenci pred 32 leti odločili za samostojno državo.

Papež Frančišek je med včerajšnjo zgodnjo polnočnico pred božičem obsodil pohlep, katerega glavne žrtve so po njegovih besedah šibki in revni. Maši v baziliki svetega Petra je po dveh božičih, ki so ju zaznamovali pandemični ukrepi, prisostvovalo 7000 vernikov, še dodatnih 3000 pa jih je obred spremljalo na Trgu svetega Petra.

Kristjani so s polnočnicami pričakali božič, ko se je po njihovem verovanju rodil Jezus Kristus. Predsednik SŠK Andrej Saje je polnočnico daroval v novomeški stolnici, ob tem pa dejal, da je božič priložnost za razmislek o smislu življenja, "o ciljih, ki jih imamo, o naših medsebojnih odnosih". Kot tudi drugi škofje je pozval k življenju po Bogu.

Slovenski škofje so v poslanici pred božičem vsem zaželeli blagoslovljene praznike, ob tem pa izpostavili upanje, ki ga prinaša Jezusovo rojstvo. "Tako kot rojstvo otroka pomeni upanje za družino, tako božje rojstvo pomeni upanje za celotno človeštvo," so zapisali. Vsem so zaželeli, naj jim božič utrdi vero, prinese mir, veselje in novo upanje.

Premier Robert Golob je v slavnostnem govoru na državni proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti izpostavil pomen solidarnosti in enotnosti pri iskanju rešitev za domače in globalne izzive. "Le če bomo enotni, bomo našli najboljše rešitve," je izpostavil. Obenem je vsem zaželel, da bi v novo leto vstopili s pozitivno energijo in obilo poguma.

Na predvečer božiča, ki ga bodo kristjani obeležili v nedeljo, bodo po številnih cerkvah potekale polnočnice. Z njimi bodo verniki pričakali rojstvo svojega ustanovitelja, Jezusa Kristusa. Papež Frančišek bo polnočno mašo vodil v baziliki svetega Petra v Vatikanu.

Potem ko nas je ponekod po Sloveniji pred dnevi tudi po nižinah razveselil sneg, pa bo vreme okoli božičnih praznikov konec tedna nič kaj zimsko. Ob jugozahodniku bo prevladovalo bolj ali manj oblačno vreme. Jutranje temperature bodo precej nad lediščem, najvišje pa nad desetimi stopinjami Celzija, napovedujejo vremenoslovci.

Papež Frančišek je danes, na praznik Marijinega brezmadežnega spočetja, med molitvijo za Ukrajino jokal. Kot je dejal, je želel pred stebrom brezmadežnega spočetja na Španskem trgu v Rimu Mariji izreči hvaležnost ukrajinskega ljudstva za mir, za katerega že tako dolgo prosi Boga, a tega ne more storiti.

S prižigom lučk na novoletni smreki v Koncertni dvorani Postojnske jame se je začelo praznično pričakovanje tudi v podzemnem paradižu. Vrhunec dogajanja se obeta med 25. in 30. decembrom, ko bodo zaživele 32. žive jaslice v Postojnski jami, za katere že potekajo intenzivne priprave, so danes sporočili iz družbe Postojnska jama.

Po petkovem martinovem prazniku in javnih martinovanjih v Mariboru ter nekaterih drugih vinorodnih krajih se bodo večje in manjše martinove prireditve nadaljevale tudi konec tedna. Z njimi bodo vinogradniki obeležili praznik, ki predstavlja pomemben čas, ko se mošt spremeni v vino. Policisti opozarjajo pred vožnjo pod vplivom alkohola.

Predsednik republike Borut Pahor je ob današnjem 1. novembru, dnevu spomina na mrtve, na osrednji državni spominski slovesnosti položil venec pred spomenikom vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam na Kongresnem trgu v Ljubljani. Slovesnost sta s salvami iz pušk pospremila Garda Slovenske vojske in zvok trobil Policijskega orkestra.

Z obiskom grobov se bomo danes poklonili spominu pokojnih. Na dan spomina na mrtve, ki je državni praznik in dela prost dan, bo marsikdo obiskal sorodnike in prijatelje ter odšel na bolj oddaljena pokopališča. Pri spomeniku vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam v Ljubljani pa bo osrednja državna slovesnost ob prazniku.

Pred dnevom spomina na mrtve so se včeraj s sveto mašo, ki jo je vodil predsednik Slovenske škofovske konference (SŠK) in novomeški škof Andrej Saje, poklonili tudi po vojni pobitih pod Macesnovo gorico v Kočevskem Rogu. Kot je dejal Saje, bodo Cerkev in kristjani družbo spodbujali k medsebojnemu vzajemnemu dialogu in uresničevanju sprave.