V slavnostnem govoru je Klakočar Zupančič orisala zgodovinsko ozadje praznika in izpostavila, da je madžarizacija, ki se je začela krepiti v 19. stoletju, predstavljala velik izziv za Prekmurce: "Madžarske oblasti so poskušale z vse večjo vnemo izbrisati slovenski jezik in kulturo, vendar so prekmurski duhovniki, učitelji in kulturniki neomajno širili slovensko besedo ter krepili narodno zavest."
Po koncu prve svetovne vojne se je pred slovenskim narodom odprla priložnost za združitev vseh Slovencev v eno državo, je povedala govornica. "Prekmurje je s tem dobilo priložnost za razvoj in napredek, ki ga je madžarska oblast več stoletij zavirala. Združitev je bila tudi simbol zmage slovenskega naroda nad krivicami in dokaz, da lahko slovenska narodna zavest preživi tudi najhujše preizkušnje," je dejala na državni proslavi.
Na grajskem dvorišču v Beltincih je bila na predvečer praznika združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom državna proslava.
Dodala je, da združitev Prekmurja z matičnim narodom ni le zgodovinski dogodek, ampak opomnik: "Opomnik, kaj zmoremo, ko stopimo skupaj. Ta dogodek nas opominja na moč enotnosti, na vrednost naše narodne identitete, naše kulture in na pomen ohranjanja naših korenin. Naša dolžnost je, da ohranimo ta dragoceni del naše domovine, kjer se prepletata zgodovina in sodobnost, tradicija in napredek," je zaključila Klakočar Zupančič.
Umetniški program državne proslave, ki so ga naslovili Med zemljo in nebom - razsežnosti prekmurske duše, je režirala Mateja Kokol. V proslavo so bila vključena besedila Denisa Škofiča, pesmi Vlada Kreslina, uglasbena poezija Ferija Lainščka ter ljudska glasba, prepletena z elektronsko. Nastopili so Marko banda, Vokalna skupina BeleTinke, Dominik Bagola - Balladero, Nina Dominko, Sabina Cvilak, Saša Brezovšek, Regina in Samo Budna ter Kleemar. V videoizjavah so se poleg prekmurskih dijakov pojavili potapljačica na vdih Alenka Artnik, astrofizičarka Andreja Gomboc in glasbenik Vlado Kreslin.
Na grajskem dvorišču v Beltincih je bila na predvečer praznika združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom državna proslava.
Osrednja regijska slovesnost se je prav tako odvila včeraj, in sicer v Murski Soboti. V sodelovanju z mestno občino jo je pripravilo Prekmursko društvo general Maister.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar se je mudila tudi na slovesnosti v Črenšovcih, kjer je položila venec k spomeniku Jožefu Kleklu. V Murski Soboti je položila venec ob spomeniku, ki so ga odkrili ob 100. obletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.
Sobotni praznik obeležujemo v spomin na dogodke, ko je jugoslovanska vojska 12. avgusta 1919 v Prekmurju prevzela oblast. Velesile so po koncu prve svetovne vojne na pariški mirovni konferenci namreč soglašale, da ta del ozemlja pripade Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Državna proslava v Beltincih.
17. avgusta je potem vojaška oblast upravo nad Prekmurjem prepustila civilni oblasti. To se je zgodilo na zborovanju v Beltincih, kjer se je zbralo več kot 20.000 ljudi in podprlo priključitev Prekmurja k matični domovini.
Dan združitve prekmurskih Slovencev je državni praznik, a ni dela prost dan. Praznujemo ga od leta 2006. Državne proslave pripravijo vsako peto leto.
