Pred dnevom spomina na mrtve so se včeraj s sveto mašo, ki jo je vodil predsednik Slovenske škofovske konference (SŠK) in novomeški škof Andrej Saje, poklonili tudi po vojni pobitih pod Macesnovo gorico v Kočevskem Rogu. Kot je dejal Saje, bodo Cerkev in kristjani družbo spodbujali k medsebojnemu vzajemnemu dialogu in uresničevanju sprave.

Ob prazniku Mestne občine Maribor bodo danes v Dvorani Union slovesno podelili letošnja priznanja in nagrade občine. Priznanje častni občan oziroma častna občanka mesta prejmeta glasbenik Alfi Nipič in teniška igralka Mima Jaušovec. Nagrado zlati grb bo dobil dramski igralec Bojan Maroševič.

Ruski predsednik Vladimir Putin je danes dopolnil 70 let in ob tem prejel čestitke iz domovine in tudi tujine - a slednjih spričo ruske vojne v Ukrajini, ki ga je mednarodno v veliki meri osamila, ni bilo veliko. Ruski patriarh Kiril je ocenil, da je Putina na oblast postavil Bog, beloruski predsednik Aleksander Lukašenko pa mu je poklonil traktor.

Epidemija in z njo povezani ukrepi so v minulih dveh letih vplivali tudi na verski in romarski turizem. Po dveh letih zmanjšanega obiska se je pokazalo, da so ljudje željni duhovne hrane. Obisk maš na Brezjah je že od pomladi dalje večji kot v času pred epidemijo, prihaja tudi vse več tujih romarjev in turistov.

Ob največjem Marijinem prazniku, prazniku Marijinega vnebovzetja bodo danes v cerkvah po državi potekale slovesne maše. V najbolj obiskanem slovenskem romarskem središču na Brezjah bo osrednjo mašo vodil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.

Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je na slavnostni seji DZ ob dnevu državnosti dejala, da smo na dobri poti in gledamo v pravo smer. Spraševala se je, če Slovenci res živimo v demokratični, pravni in socialni državi. Ob tem je poudarila, da neskončne delitve niso potrebne in se zahvalila vsem, ki so se borili za samostojno Slovenijo.

Slovenci danes obeležujemo 31. obletnico osamosvojitve, ko je takratna slovenska skupščina sprejela ključne dokumente za odcepitev Slovenije. Večina slovesnosti in osrednja proslava ob dnevu državnosti so se že zvrstile v petek, danes pa bo predsednik republike Borut Pahor vročil zlati red za zasluge Ludviku Toplaku in Robertu Battelliju.

Prvi predsednik republike Milan Kučan in predsednik prve slovenske vlade Lojze Peterle si ob 31. obletnici osamosvojitve Slovenije, želita večje enotnosti slovenskega naroda. Strinjata se, da je bila prav ta ključna, da smo dobili svojo državo. Prav tako menita, da bi za dosego skupnih ciljev morala prevladati ideja skupnega dobrega.

Predsednik republike Borut Pahor je v govoru na proslavi ob dnevu državnosti ocenil, da če smo bili pred 31 leti "sposobni ustvariti razmere za ustanovitev lastne države, moramo biti v novem zahtevnem času sposobni izpeljati trajnosten, zeleni in digitalni prehod". "Če bomo povezana in solidarna skupnost, nam je vse skupaj dosegljivo," meni.

Premier Robert Golob je v poslanici ob dnevu državnosti čestital vsem državljanom in spomnil, da smo se pred več kot 30 leti odločili, da se podamo na novo in odgovorno pot. Kot je poudaril, so časi, v katerih živimo, zahtevni, a prav to, da vemo, da "ko držimo skupaj, lahko premagamo vse ovire, nas navdaja z upanjem v svetlo in boljšo prihodnost".

V soboto bomo obeležili 31. obletnico osamosvojitve, že danes pa bodo po državi potekale številne slovesnosti ob dnevu državnosti. Osrednja državna proslava bo zvečer na Kongresnem trgu v Ljubljani, slavnostni govorec bo predsednik republike Borut Pahor. Še pred tem se bosta na slavnostni seji sestala državni zbor in državni svet.

Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore se je v pridigi med mašo za domovino zahvalil vsem, ki so bili pred tremi desetletji "dovolj zvesti sebi in svojemu prepričanju", ki so zaznali ustvarjeno priložnost in izpeljali osamosvojitev. Del zaslug ima po njegovi oceni tudi Cerkev, za katero si želi, da bi država z njo nadaljevala dialog.

Pred dnevom državnosti, ki ga obeležujemo 25. junija, bo danes popoldne tradicionalno potekala zahvalna maša za domovino. Daroval jo bo novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference (SŠK) Andrej Saje skupaj s slovenskimi škofi. Uvod v mašo pa je 24 ur molitve in posta za domovino, ki poteka od torka popoldne.

Dan po veliki noči, na veliki ponedeljek se kristjani spominjajo prikazovanja vstalega Jezusa njegovima učencema. Po običaju verniki tega dne obiščejo sorodnike in prijatelje ter delijo veselje ob prazniku Jezusovega vstajenja. Velikonočni ponedeljek je sicer podobno kot v večini evropskih držav tudi v Sloveniji dela prost dan.

Velikonočno jutro je glede prihodnosti človeštva prelomnica in začetek novega stanja, so slovenski škofje zapisali v velikonočnem voščilu. Jezus je po njihovih besedah vstal, da bi sam živel v nas in da bi bili božjega življenja deležni tudi mi. Slednje pa se bo v polnosti udejanjilo v večnosti, so dodali.

Kristjani danes praznujejo svoj največji praznik - veliko noč, s katero se spominjajo Jezusovega vstajenja od mrtvih. Slednjega bodo naznanile velikonočne maše, ki pomenijo vrhunec velikonočnega praznovanja. Slovenski škofje bodo maše darovali v stolnicah, Papež pa bo bo opoldne v Vatikanu podelil tudi t. i. blagoslov mestu in svetu.

Na veliko soboto pred praznikom velike noči se kristjani spominjajo mrtvega Jezusa v grobu, verniki pa na ta dan odnesejo k blagoslovu velikonočne jedi. V cerkvah bodo zvečer potekale slovesne vigilije. Slovenski škofje jih bodo vodili v stolnicah, papež Frančišek pa v baziliki svetega Petra v Rimu.

Za kristjane se danes končuje 40-dnevni post, ki so ga začeli s pepelnico, in začenja velikonočno tridnevje, ki bo vrhunec doseglo na samo veliko noč v nedeljo. Na veliki četrtek dopoldne škofje darujejo krizmene maše, pri večernih mašah pa duhovniki vernikom simbolično umijejo noge kot znak služenja in ponižnosti.

Kristjani danes obeležujejo cvetno nedeljo, s katero začenjajo neposredne priprave na veliko noč, ki bo čez teden dni. Tradicionalno na ta dan po cerkvah potekajo blagoslovi oljk in drugega zelenja. V prejšnjih dveh letih je bil obred zaradi epidemije precej omejen, z rahljanjem ukrepov pa bo letos znova potekal skoraj tako kot običajno.

V pustnem času ima na mizi osrednje mesto krof. Za pripravo potrebujemo pšenično moko, katere povprečna drobnoprodajna cena za kilogram je bila lani 0,74 evra. Prav tako potrebujemo jajca. Za deset kokošjih jajc je bilo lani v povprečju treba odšteti 2,02 evra ali 12,2 odstotka več kot leto prej. Liter jedilnega olja pa je bil lani petino dražji.