Predsednik republike Borut Pahor je v govoru na proslavi ob dnevu državnosti ocenil, da če smo bili pred 31 leti "sposobni ustvariti razmere za ustanovitev lastne države, moramo biti v novem zahtevnem času sposobni izpeljati trajnosten, zeleni in digitalni prehod". "Če bomo povezana in solidarna skupnost, nam je vse skupaj dosegljivo," meni.

Premier Robert Golob je v poslanici ob dnevu državnosti čestital vsem državljanom in spomnil, da smo se pred več kot 30 leti odločili, da se podamo na novo in odgovorno pot. Kot je poudaril, so časi, v katerih živimo, zahtevni, a prav to, da vemo, da "ko držimo skupaj, lahko premagamo vse ovire, nas navdaja z upanjem v svetlo in boljšo prihodnost".

V soboto bomo obeležili 31. obletnico osamosvojitve, že danes pa bodo po državi potekale številne slovesnosti ob dnevu državnosti. Osrednja državna proslava bo zvečer na Kongresnem trgu v Ljubljani, slavnostni govorec bo predsednik republike Borut Pahor. Še pred tem se bosta na slavnostni seji sestala državni zbor in državni svet.

Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore se je v pridigi med mašo za domovino zahvalil vsem, ki so bili pred tremi desetletji "dovolj zvesti sebi in svojemu prepričanju", ki so zaznali ustvarjeno priložnost in izpeljali osamosvojitev. Del zaslug ima po njegovi oceni tudi Cerkev, za katero si želi, da bi država z njo nadaljevala dialog.

Pred dnevom državnosti, ki ga obeležujemo 25. junija, bo danes popoldne tradicionalno potekala zahvalna maša za domovino. Daroval jo bo novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference (SŠK) Andrej Saje skupaj s slovenskimi škofi. Uvod v mašo pa je 24 ur molitve in posta za domovino, ki poteka od torka popoldne.

Dan po veliki noči, na veliki ponedeljek se kristjani spominjajo prikazovanja vstalega Jezusa njegovima učencema. Po običaju verniki tega dne obiščejo sorodnike in prijatelje ter delijo veselje ob prazniku Jezusovega vstajenja. Velikonočni ponedeljek je sicer podobno kot v večini evropskih držav tudi v Sloveniji dela prost dan.

Velikonočno jutro je glede prihodnosti človeštva prelomnica in začetek novega stanja, so slovenski škofje zapisali v velikonočnem voščilu. Jezus je po njihovih besedah vstal, da bi sam živel v nas in da bi bili božjega življenja deležni tudi mi. Slednje pa se bo v polnosti udejanjilo v večnosti, so dodali.

Kristjani danes praznujejo svoj največji praznik - veliko noč, s katero se spominjajo Jezusovega vstajenja od mrtvih. Slednjega bodo naznanile velikonočne maše, ki pomenijo vrhunec velikonočnega praznovanja. Slovenski škofje bodo maše darovali v stolnicah, Papež pa bo bo opoldne v Vatikanu podelil tudi t. i. blagoslov mestu in svetu.

Na veliko soboto pred praznikom velike noči se kristjani spominjajo mrtvega Jezusa v grobu, verniki pa na ta dan odnesejo k blagoslovu velikonočne jedi. V cerkvah bodo zvečer potekale slovesne vigilije. Slovenski škofje jih bodo vodili v stolnicah, papež Frančišek pa v baziliki svetega Petra v Rimu.

Za kristjane se danes končuje 40-dnevni post, ki so ga začeli s pepelnico, in začenja velikonočno tridnevje, ki bo vrhunec doseglo na samo veliko noč v nedeljo. Na veliki četrtek dopoldne škofje darujejo krizmene maše, pri večernih mašah pa duhovniki vernikom simbolično umijejo noge kot znak služenja in ponižnosti.

Kristjani danes obeležujejo cvetno nedeljo, s katero začenjajo neposredne priprave na veliko noč, ki bo čez teden dni. Tradicionalno na ta dan po cerkvah potekajo blagoslovi oljk in drugega zelenja. V prejšnjih dveh letih je bil obred zaradi epidemije precej omejen, z rahljanjem ukrepov pa bo letos znova potekal skoraj tako kot običajno.

V pustnem času ima na mizi osrednje mesto krof. Za pripravo potrebujemo pšenično moko, katere povprečna drobnoprodajna cena za kilogram je bila lani 0,74 evra. Prav tako potrebujemo jajca. Za deset kokošjih jajc je bilo lani v povprečju treba odšteti 2,02 evra ali 12,2 odstotka več kot leto prej. Liter jedilnega olja pa je bil lani petino dražji.

Ob slovenskem kulturnem prazniku bodo tudi letos številne kulturne ustanove brezplačno odprle vrata za obiskovalce, na dan odprtih vrat vabijo tudi v Predsedniški palači. Tradicionalnemu recitalu Prešernove poezije bo sicer zaradi epidemioloških razmer mogoče prisluhniti le preko radijskih valov, tudi proslave v Vrbi letos ne bo.

Državni svetniki so na včerajšnji seji sklenili, da bodo v DZ vložili predlog dopolnitev zakona o praznikih in dela prostih dnevih. Predlagajo, da se med državne praznike uvrsti tudi dan slovenske demokracije, ki bi ga obeleževali 12. maja, v spomin na ustanovitev Slovenske kmečke zveze. Praznik ne bi bil dela prost.

Na ljubljanski urgenci je bila novoletna noč bolj mirna, kot so navajeni. Imeli so eno reanimacijo, obravnavali so hudo vbodno poškodbo v trebuh in poškodbo zaradi uporabe petard, je v izjavi za javnost povedal Matej Cimerman z urgence Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.

Vstopili smo v novo leto 2022. Tudi tokrat zaradi epidemije covida-19 ni bilo množičnih silvestrovanj na prostem. Ob izpolnjevanju pogojev pa je bilo mogoče silvestrsko noč preživeti v restavraciji. Nekatere so imele tudi živo glasbo.

Zaključuje se še eno leto številnih preizkušenj in težkih odločitev, je v novoletni poslanici poudaril premier Janez Janša. A smo po njegovih besedah ne glede na to, da nas je zdravstvena kriza prignala do roba zmogljivosti, dosegli tudi številne pomembne zmage, ki bodo Slovenijo pospremile na pot največjega investicijskega cikla v zgodovini.

V Ljubljani tudi letos ne bo silvestrovanj na prostem, bo pa nebo nad Ljubljano ob polnoči razsvetlil ekološki ognjemet. Viden bo iz vseh koncev mesta, zato ljubljanski župan Zoran Janković ne pričakuje, da bi zaradi tega prišlo do množičnih zbiranj. Hkrati ponovno poziva k cepljenju proti covidu-19, "da bomo imeli mesto, kot smo ga nekoč imeli".

Ob današnjem godu sv. Štefana, izročilnega zavetnika konj, ki ga kristjani slavijo kot prvega mučenca, se bo po državi zvrstila vrsta blagoslovov konj. Najmnožičnejši tradicionalni zbor Štefanovo prirejajo v Dolenji Stari vasi pri Šentjerneju, kjer se običajno zbere več kot 150 konjenikov, a letos bo dogodek zaradi epidemije nekoliko okrnjen.

Z današnjim praznikom samostojnosti in enotnosti obeležujemo razglasitev rezultatov plebiscita za samostojno Slovenijo pred 31 leti, ko se je 88,5 odstotka vseh volilnih upravičencev odločilo za odcepitev od SFRJ in samostojno državo. Državna proslava in slavnostna seja DZ ob prazniku sta bili v četrtek, na njih pa so poudarili pomen enotnosti.