Srečanji, ki ju organizira Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), bosta dopoldne potekali tudi na Križni Gori pri Škofji Loki, kjer bosta slavnostna govorca predsednik Svobodnega sindikata Slovenije Mirsad Begić in podžupanja Škofje Loke Tina Teržan, in na Celjski koči pri Celju, kjer bo slavnostni govorec izvršni sekretar ZSSS za sistemska vprašanja in socialni dialog Andrej Zorko.
Na Debencu pri Mirni bosta spregovorila strokovna sodelavka ZSSS za varnost in zdravje pri delu Lučka Böhm in župan Mirne Dušan Skerbiš, na Lisci pri Sevnici podpredsednik ZSSS Oskar Komac in sevniški župan Srečko Ocvirk, na Kremžarjevem vrhu pri Slovenj Gradcu pa Tomaž Kšela iz Sindikata upokojencev Slovenije pri ZSSS in tamkajšnji župan Tilen Klugler.
Zvrstilo se bo še več drugih druženj. Na Ravnah na Koroškem bo spregovoril predsednik sindikata kovinske in elektroindustrije (SKEI) za Koroško Vili Novak, na Graški gori pri Velenju pa bo slavnostni govornik velenjski župan Peter Dermol, medtem ko bo v imenu sindikatov nastopila predsednica ZSSS Lidija Jerkič. Osrednjemu programu bo sledilo polaganje venca k spomeniku XIV. divizije in enotam IV. operativne cone pod Hriberškovim vrhom.
Občina Kamnik bo skupaj s člani Delavskega kulturnega društva Solidarnost Kamnik praznovala v Kamniški Bistrici, kjer bo slovesnost ob 100. izvedbi tamkajšnjega prvomajskega druženja. Na slovesnosti Občine Šentjernej na Javorovici bo govoril zgodovinar Aleš Gabrič. Na Primorskem pa se bodo v organizaciji Občine Miren-Kostanjevica družili v Opatjem Selu pri Kostanjevici na Krasu, kjer bo slavnostni govornik podjetnik Ivo Boscarol, in v organizaciji Mestne občine Koper na dvodnevnem dogodku na Socerbu.
Sindikat Mladi plus, društvo Iskra, sindikat Zasuk in Center za družbeno raziskovanje - Cedra želijo medtem 1. maju vrniti zgodovinsko borbenost. Na shodu z naslovom Prvi maj delavstvu nazaj, ki bo na Kongresnem trgu v Ljubljani, bodo opozorili, da vse delavke in delavci občutijo vedno večji pritisk kapitala na delavske in socialne pravice, ki so bile priborjene s krvjo. "Brez našega dela ni ničesar: ustavi se proizvodnja vseh dobrin in nudenje vseh storitev. Brez nas se ustavi cel svet," so izpostavili.
Praznik dela poziva delavce po vsem svetu k medsebojni solidarnosti. Praznovati so ga začeli leta 1890 v spomin na dogodke v Chicagu v ZDA. Tamkajšnji delavci so 1. maja 1886 zahtevali osemurni delavnik, pri tem pa jih je ovirala policija. V spopadu je bilo ubitih več protestnikov. V Sloveniji so 1. maj kot državni praznik uzakonili leta 1948.
Druga internacionala, ki je bila ustanovljena leta 1889 v Parizu in jo je vodil naslednik Karla Marxa Friedrich Engels, je na ustanovitvenem kongresu sprejela resolucijo o osemurnem delovniku in sklenila, da bodo vsako leto 1. maja organizirali množične manifestacije v spomin na krvave dogodke v Chicagu.