Hidrolog Tomaž Globokar v intervjuju za Reporter glede poplavne ogroženosti Slovenije opozarja, da smo do leta 1990 za vodno gospodarstvo na letni ravni zbrali 0,4 odstotka BDP. Po letu 1990 so se območne vodne skupnosti ukinile, proračunska postavka pa se je preselila v integralni državni proračun, torej je postala odvisna od vsakokratne vladajoče politike. Financiranje se je znižalo za okoli štirikrat.

Česa podobnega Slovenija (razen v vojnem času) kot ob zadnjih poplavah v zadnjem stoletju ni doživela. Po prvih ocenah je resno poškodovanih najmanj štiri tisoč hiš oziroma stanovanj. Uničeni so domovi, ceste, mostovi… Predstavljamo, kako se je vlada lotila sanacije škode in pomoči prizadetim ljudem.

Četudi vse propade, samo da se civilna zaščita ohrani! To je v teh dneh nekdo zapisal na družbenih omrežjih. In res je, poklon vsem, ki so pomagali in še pomagajo. Petstoletne vode so nas zadele, pravijo strokovnjaki.

Predsedniki parlamentarnih strank so na srečanju, ki so ga ocenili kot konstruktivnega, izmenjali poglede o predlogih ukrepov, ki bi jih uvrstili v interventni zakon za sanacijo poplav. Med danes omenjenimi ukrepi so solidarnostne delovne sobote, izdaja državnih obveznic in subvencioniranje obresti posojil pri nakupu novih strojev in opreme.

Pred tremi leti pandemija, zdaj pa še katastrofalne poplave bibličnih razsežnosti. Ne mine več leto, da ne bi živeli v izrednih razmerah. Če ni podivjana narava, je pa vojna na evropskem kontinentu, v Ukrajini. Tretje desetletje tretjega tisočletja je že prav apokaliptično.

Vlada je na seji za državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade imenovala Boštjana Šefica, ki bo bdel nad obnovo po nedavnih poplavah. Za pripravo rešitev, ukrepov in izhodišč za obnovo bo skrbelo posvetovalno telo, njegovo vzpostavitev bo koordiniral priznani gradbeni inženir Marjan Pipenbaher, je dejala ministrica Sanja Ajanović Hovnik.

Madžarska bančna skupina OTP napoveduje pomoč v poplavah prizadetim prebivalcem Slovenije. Nova KBM, SKB banka in matična madžarska OTP banka bodo skupaj donirale 2,2 milijona evrov, so sporočili iz OTP.

V drugačnih okoliščinah se najbrž nihče ne bi kaj dosti zanimal za to, komu, kdaj in za kaj nakazuje denar državna direkcija za vode, ključna institucija na področju zaščite pred poplavami, ki vodi največje investicije v najbolj ogroženih občinah, kot so izgradnja suhih zadrževalnikov, nasipov in regulacij. Izplačila državnega podjetja Ujčičevi je razkril portal Necenzurirano.

V uredništvu Reporterja smo pridobili sporočilo, ki ga je predsednik SDS Janez Janša poslal vodstvom lokalnih organizacij stranke. V njem jasno izrazi namen, da aktualno katastrofo ob poplavah izkoristi za pridobivanje političnih točk. Po objavi našega članka se je na twitterju odzval Janez Janša, ki nas je obtožil manipuliranja z njegovim sporočilom – ni pa zanikal njegove verodostojnosti. Stranko smo sicer dva dni po več kanalih prosili za potrditev avtentičnosti in komentar, a odgovora nismo dobili.

Med odpravljanjem posledic poplav v Črni na Koroškem se je včeraj 10 oseb zastrupilo z ogljikovim monoksidom. Plinu je bilo sicer izpostavljenih 32 oseb. Zastrupljene osebe, med njimi sedem vojakov, so odpeljali na bolnišnično zdravljenje, kjer so ostale na opazovanju, je sporočila Slovenska vojska (SV).

Predsednik vlade Robert Golob bo nalogo obnove prizadetih krajev, cest in domov v katastrofalnih poplavah zaupal prvemu operativcu v času begunske krize Boštjanu Šeficu in glavnemu projektantu mostu na Pelješac Marjanu Pipenbaherju, je poročal POP TV.

Prvak SDS Janez Janša je na seji sveta za nacionalno varnost presenetil s svojo konstruktivnostjo, napovedal je tudi podporo interventnemu zakonu, ki ga je državni zbor pozneje sprejel: »Poslanci SDS bomo pri tem konstruktivno sodelovali. Gre za čas, ko je treba strniti vrste, naših poslancev ne boste našli na kolesih, na trgih, kjer bi protestirali, danes jih lahko najdete v Mozirju, kjer čistijo mesto, in tako bo tudi v prihodnjih dneh.«

Tap, tap, tap …, zamolklo zvenijo udarci deških ročic, ki s palico udrihajo po kupu kamenja. Lica otroka, še ne najstnika, so obarvana rdeče, žareča, kot je pričakovati med razposajeno in brezskrbno otroško igro.

Kot strela z jasnega je odjeknila novica, da bo 14. avgust prost dan, dan solidarnosti, kot je izjavil premier Robert Golob.

Ob prazniku Marijinega vnebovzetja bodo danes v cerkvah po državi potekale slovesne maše. V najbolj obiskanem slovenskem romarskem središču na Brezjah bo osrednjo mašo vodil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Hkrati bo tudi današnji dela prost dan v znamenju pomoči prizadetim v nedavnih vremenskih ujmah.

Slovenski športniki, zveze, društva in v šport vpeti deležniki so vsak na svoj način ponudili pomoč, darovali finančna in druga sredstva ter izrazili sočutje in solidarnost do prizadetih v obsežnih in katastrofalnih poplavah, ki so Slovenijo prizadele v začetku meseca.

V Zgornji Savinjski dolini imajo po zadnji vodni ujmi precej težav z odvozom velike količine odpadkov. Včeraj so tako zgornjesavinjski župani pričakovali, da bodo precej tega odpadnega materiala odpeljali na odlagališče celjskega podjetja Simbio. V Lučah pa dodatne težave povzroča okvara na vodovodu, ki je čez dan še niso uspeli odpraviti.

V dneh po katastrofalnih poplavah, ki so prizadele Slovenijo, so po več družbenih omrežjih začele krožiti objave o domnevni ponudbi Rusije za pomoč, ki pa naj bi jo vlada zavrnila. Gre za dezinformacije, so za STA potrdili na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve (MZEZ), kjer pravijo, da Moskva Sloveniji pomoči ni ponudila.

Minule katastrofalne poplave so odnašale hiše, mostove, avtomobile, tudi nekaj življenj. A nekaj so prinesle. Spoznanje, da smo v minulih desetletjih po osamosvojitvi veliko premalo denarja, časa in kadrov namenili investicijam v infrastrukturne projekte za zmanjšanje poplavne ogroženosti.

Kot v intervjuju za Reporter pravi hidrolog dr. Primož Banovec, so minule katastrofalne poplave verjetno povezane tudi s podnebnimi spremembami, pri čemer naše neodpornosti ne bi pripisal zgolj podnebnim spremembam. Dobiva vprašanja od kolegov iz tujine, kaj delamo tako dobro, da imamo pri tako intenzivnem dogodku vendarle dokaj omejeno število žrtev.