Opozicijske LMŠ, Levica, SD in SAB bodo danes predstavile in vložile zahtevo za oceno ustavnosti 9. in 103. člena prvega protikoronskega zakona. Med najbolj kritiziranimi so policijska pooblastila za čas epidemije novega koronavirusa. Levica napoveduje tudi zahtevo za oceno ustavnosti v sredo sprejetega odloka vlade o omejitvi gibanja.

Iz poslanskih skupin opozicije je v glavnem slišati načelno podporo ukrepom za blažitev posledic epidemije novega koronavirusa, ki jih državljanom in gospodarstvu prinaša vladni mega zakonski predlog. Napovedujejo konstruktivno držo pri vlaganju dopolnil. Levico, LMŠ in SD pa so zmotile določbe o pooblastilih policije.

Opozicijske stranke ocenjujejo, da so napovedani vladni ukrepi za blažitev posledic epidemije tako za podjetja kot posameznike dobri in upoštevajo del njihovih predlogov. Ukrepov sicer še niso prejele, a dodajajo, da je v trenutnih razmerah ključno delovati v dobrobit državljanov.

Sprašujemo se, ali smo res v času, ko naj bi bile v politiki zakopane bojne sekire in kakšne posledice bo imel koravirus na slovensko politiko.

Mednarodni sekretar madžarske socialistične stranke (MSZP) Balazs Barany je nocoj v Ljubljani predstavil svoj pogled na življenje na Madžarskem v času premierja Viktorja Orbana. Izpostavil je glavne napake, ki jih je po njegovem naredila madžarska opozicija, in pozval slovenske stranke, naj jih sedaj, ko na oblast prihaja SDS, ne ponovijo.

Ruska policija je danes aretirala opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega, ko so izvedli novo preiskavo njegovega protikorupcijskega sklada FBK. Navalni se aretaciji ni upiral, je preko Twitterja sporočila njegova tiskovna predstavnica Kira Jarmiš. Le nekaj ur kasneje je sporočila, da je Navalni že na svobodi.

Med prvo vlado Lojzeta Peterleta in trinajsto vlado Marjana Šarca bo kmalu minilo trideset let. Zbrali smo nekaj odgovorov na vprašanje, kaj se je v tem času dogajalo in se na začetku vprašali, ali je Slovenijo res prehitela Češka. Ker se rodi 10.000 otrok premalo bo ob sedanjih trendih že leta 2030 vsak četrti Slovenec starejši od 65 let. Res zato Slovenija postaja družba brez mlade energije poguma in predrznosti?

Angelika Mlinar kljub nepodpori matičnih parlamentarnih odborov ostaja kandidatka za ministrico za kohezijo. Poslanci bodo o njeni kandidaturi odločali v četrtek. In čeprav so v stranki SAB, katere v kvoto spada Mlinarjeva, prepričani, da lahko Mlinarjeva na plenarni seji DZ dobi podporo, pa je glede na napovedi strank njeno imenovanje negotovo.

DZ se je drugi dan proračunske razprave posvetil podrobnejši obravnavi predloga proračuna za leto 2021. Oglašajo se predvsem poslanci opozicije, ki vlado opozarjajo, da kljub rekordnim prihodkom za marsikatero področje namenja premalo denarja. "Ne smemo verjeti, da lačen ptič lepše poje," je ponazorila Violeta Tomić (Levica).

Po prekinitvi sporazuma Levice in vlade je pričakovati bolj dinamične odnose med opozicijo in koalicijo. Vodja poslancev LMŠ Brane Golubović napoveduje dialog z vsemi v DZ, obrambni minister Karl Erjavec pa pričakuje še več zahtevanih sej odborov, tudi interpelacije oz. pritiske. Poleg sociale je obrambni resor eden najbolj občutljivih za Levico.

Predsednik SD Dejan Židan ob tem, ko je Levica včeraj zavrnila dopolnila koalicije glede ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, poudarja, da bi Levica, če bi imela iskrene namene, te sprejela z odprtimi rokami. "Bili smo priče realizaciji scenarija, ki je bil očitno narejen že pred tedni, in se je iskal samo razlog," je dodal.

Odbor DZ za finance bo nadaljeval v sredo začeto obravnavo predloga Levice za dvig prispevnih stopenj za obvezno zdravstveno zavarovanje. Ta je del paketa, s katerim želijo ukiniti dopolnilno zavarovanje. Razplet je tudi postopkovno negotov v luči novih strankarskih razmerij po sporočilu Levice, da sporazumu o sodelovanju z vlado ne bo več sledila.

Rusko sodišče je vodilnemu ruskemu opozicijskemu voditelju Alekseju Navalnemu, njegovemu protikorupcijskemu skladu in političarki Ljubov Sobol naložilo plačilo globe v skupni višini 87 milijonov rubljev (1,23 milijona evrov) zaradi klevetanja podjetja, ki ga vodi podjetnik Jevgenij Prigozin. Ta je blizu ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu.

Bolivijski predsednik Evo Morales je v četrtek razglasil zmago na nedeljskih predsedniških volitvah, po katerih so zaradi spornega štetja glasov izbruhnili izgredi in splošna stavka. Vrstijo se obtožbe opozicije, da skuša ukrasti četrti mandat na svojem položaju, ter pozivi k razpisu drugega kroga predsedniških volitev.

Bolivijska opozicija je v sredo pripravila splošno stavko zaradi domnevne prevare na predsedniških volitvah, na katerih je, kot vse kaže, predsednik Evo Morales osvojil četrti mandat. Morales je stavko označil za državni udar.

V ozadju spopada med Sovo in komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb se skriva načrt za strmoglavljenje vlade.

Ruske oblasti so okrepile pritisk na vodjo opozicije Alekseja Navalnega, saj so njegovo organizacijo, Fundacijo za boj proti korupciji (FBK), uvrstile med t.i. tuje agente in s tem okrepile nadzor nad njo.

V oddaji Studio ob 17h na prvem programu Radia Slovenija so gostili opozicijo. Vodji poslanskih skupin SDS in NSi Danijel Krivec in Jožef Horvat ter prvak SNS Zmago Jelinčič so med drugim ugotavljali, da v letu dni vlade Marjana Šarca na področju zdravstva ni bilo premikov, pri proračunu pa jih skrbijo morebitni rezi pri investicijah.

V Rusiji bodo danes lokalne in regionalne volitve. Čeprav bo glasovanje potekalo po vsej državi, bo večina pozornosti usmerjena v Moskvo. Predvolilno kampanjo v prestolnici so zaznamovali protesti ter aretacije in zaporne kazni za zavrnjene neodvisne kandidate in njihove podpornike.

V Rusiji so več kot mesec dni po množičnih aretacijah na nedovoljenih protestih za pravične volitve v Moskvi včeraj več aktivistov obsodili na dolgoletne zaporne kazni, poročajo tuje tiskovne agencije.