Rusija bo leta 2022 v vesolje poslala prva mikrosatelita z laserskimi diodami, ki bosta omogočila "pisanje sporočil na nebu", vključno z oglasi, je napovedal direktor pristojnega oddelka ruske Združene raketne in vesoljske korporacije Sergej Divajev.

Hrvaška gorska reševalna služba (HGSS) je ob hrvaških avtocestah postavila več jumboplakatov, s katerimi na duhovit način opozarjajo ljudi, naj se v gore ne odpravljajo v natikačih in brez vode.

Ob zaključku 28. Slovenskega oglaševalskega festivala (SOF), ki je potekal v četrtek in petek v Portorožu, so podelili nagrade. Agencija leta 2019 je postala Agencija 101, znamka leta je postala A1 Slovenija, novo, najprestižnejšo nagrado SOF SOF-a pa sta dobila A1 Slovenija in agencija Grey Ljubljana za kampanjo Lahkonočnice.

Oglaševalci v Sloveniji bodo letos investicije v digitalno oglaševanje povečali za 25 odstotkov, v povprečju pa bodo tej obliki komuniciranja namenili 290.000 evrov, kaže raziskava, ki sta jo družbi Iprom in Valicon izvedli med slovenskimi odločevalci na področju oglaševanja in trženja.

Več prebivalcev Zagreba in okolice se je v minulih dneh obrnilo na policijo, ker jih je vznemiril prevoz "raketnega sistema". Policija je posledično v Sveti Nedelji pri Zagrebu ustavila kombi s prikolico, na kateri je bila maketa raketa dolgega dosega, za katero so potem ugotovili, da je del oglaševalske akcije.

Najprej je grmela Alenka Bratušek, nato Marjan Šarec. Prejšnji teden sta s kandidaturo novega ministra za kohezijo Iztoka Puriča zakopala bojni sekiri, premier pa je odprl novo fronto z opozicijo in tako strnil vrste koalicije.

(Proti izjavi Društva novinarjev Slovenije (DNS), ki podpira 'navodilo' premierja Šarca, da naj državna in podjetja v pretežno državni lasti odstopijo od oglaševanja v medijih, ki jih vlada označi za medije s sovražnim govorom)

Trdno zagovarjamo stališče, da vlada, mimo obstoječe zakonodaje, nima pravice vplivati na ali celo z drugimi vzvodi posegati v razrez oglaševalskih proračunov v podjetjih, ki so v delni ali večinski državni lasti, pravijo na Slovenski oglaševalski zbornici.

Ni vloga novinarjev, da hvalijo predsednika vlade, ampak da kritično poročajo o vladi, seveda pa tudi o politikih, ki niso na oblasti. Le tako so lahko psi čuvaji javnosti, ne pa oblastnikov.

Premier Marjan Šarec je včeraj v Bruslju ob robu posebnega vrha o brexitu na novinarska vprašanja pojasnil v petek objavljen poziv podjetjem, ki so delno ali večinsko v državni lasti, naj razmislijo glede oglaševanja v medijih, ki širijo sovražni govor. Med drugim je zadovoljen, da je to dvignilo nekaj prahu in da so ljudje začeli o tem razmišljati.

V Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) petkov poziv predsednika vlade Marjana Šarca podjetjem, ki so delno ali večinsko v državni lasti, naj ne oglašujejo v medijih, ki širijo sovražni govor, ocenjujemo kot enega največjih pritiskov oblastnikov na medije v zadnjih letih.

Z izjavo, da »ne podpira oglaševanja v medijih, ki širijo sovražne vsebine", premier tvega resno prestopanje meje politično sprejemljivega, če se postavi v vlogo presojevalca, kaj so to sovražne vsebine, kdo je zanje odgovoren, kako se jim zoperstavljati, opozarjajo v skupni izjavi pravniki dr. Andraž Teršek, dr. Matej Avbelj, dr. Jurij Toplak, dr. Jernej Letnar Čenič.

Spletni prispevki, v katerih so od začetka svetovnega nogometnega prvenstva v Rusiji omenjali Hrvaško, so imeli približno 60 milijard ogledov, je objavilo hrvaško podjetje za storitve spletnega oglaševanja Degordian. Po njihovi oceni si je te prispevke ogledalo od dve do dve in pol milijarde ljudi.

Nova italijanska vlada je pred dnevi sprejela paket ukrepov, ki med drugim prinaša prepoved oglaševanja iger na srečo. Ukrep bo uveljavljen 1. januarja 2019, s čimer bo Italija postala prva članica EU, kjer je oglaševanje iger na srečo prepovedano. Nejevolja med organizatorji iger na srečo ter v nogometnih klubih, ki jih ti sponzorirajo, je velika.

Družbeno omrežje Twitter je včeraj sporočilo, da je ruskima medijema RT in Sputnik prepovedal oglaševanja na svojem omrežju.

Nekoč je bilo Delo osrednja medijska hiša, ki so si jo hotele prilastiti različne politične opcije in mnoge gospodarske družbe.

TV programi PRO Plusa (POP TV, Kanal A) so po podatkih družbe CME, njihovega lastnika, imeli lani 35,1-odstotno celodnevno gledanost (in 43,5-odstotno v najbolj gledanih terminih), medtem ko je delež v televizijskem oglaševalskem kolaču bil kar 77-odstoten. Večjega imata najbrž samo državni televiziji v Severni Koreji, na Kubi in v kakšni miniaturni diktatorski državi.