Pokrajinska organizacija DeSUS Ljubljana je na ponedeljkovi seji, ki je potekala v prisotnosti vodstva DeSUS, izrekla nezaupnico predsednici Aleksandri Pivec. Sprejeli so osem sklepov in predsedniku sveta dali pobudo, da jih uvrsti na sejo sveta. S sklepi izražajo nezadovoljstvo nad delovanjem, vodenjem, odločanjem in zastopanjem stranke.

Odbor DZ za delo je z manjšimi popravki potrdil predlog zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val covida-19, katerega glavni namen je zaščititi delovna mesta, daje pa tudi podlago za uvedbo aplikacije za sledenje stikom z okuženimi. Te opoziciji ni uspelo črtati iz zakonskega besedila, zato napoveduje ustavno presojo.

Odbora za zdravstvo in za obrambo na zahtevo Levice razpravljata, ali je bolj smiselno vlagati v obrambo ali v zdravstvo. Obrambni minister Matej Tonin je dejal, da je 780 milijonov, kolikor bi jih s posebnim zakonom v šestih letih namenili SV, "minimum od minimuma, če želimo, da ta preživi". Treba se bo odločiti, ali smo za SV ali ne, je poudaril.

Odbor DZ za kulturo se je včeraj seznanil s poročilom o delovanju nadzornega sveta Radiotelevizije Slovenija (RTVS) v letu 2019. Poslanci seje niso končali, saj je Matjaž Nemec (SD) predlagal, naj zakonodajno-pravna služba preveri ustreznost sklepa, ki ga je predlagala koalicija. Predsednica odbora Violeta Tomić (Levica) je zato sejo prekinila.

Člani parlamentarnih odborov za zdravstvo ter za socialne zadeve so včeraj razpravljali o dogajanju v domovih za starejše v času epidemije covida-19. Po oceni predlagateljev seje, poslancev Levice, je epidemija razgalila slabe razmere v domovih starejših. Resorna ministra sta ob zavračanju očitkov tudi nanizala ukrepe, ki da jih pripravljajo za naprej.

Vsi člani stalnega posvetovalnega odbora za podnebno politiko pri predsedniku republike Borutu Pahorju so včeraj odstopili. Geograf in ekolog Dušan Plut je za STA pojasnil, da je ključni razlog za odstop Pahorjeva neodzivnost na omejitve, ki jih je nedavno sprejeta interventna zakonodaja postavila nevladnikom pri zaščiti narave in okolja.

Odbor DZ za notranje zadeve je na zahtevo Levice včeraj razpravljal o po njihovem mnenju "nedopustnem teptanju demokratičnih standardov, represivnemu pregonu protestnikov in kriminalizaciji svobodnega političnega izražanja". Predlagatelji so bili tudi včeraj ostri do ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa, ki je očitke zavrnil.

Odbor DZ za kulturo je včeraj na zahtevo Levice razpravljal o problematiki bežigrajskega stadiona v luči zaščite dediščine Jožeta Plečnika. Člani odbora sklepov Levice niso sprejeli, so pa potrdili sklepa koalicije. Ministrstvo za kulturo je tako odbor pozval, da prepreči nadaljnje propadanje ali izgubo spomeniških vrednot vseh Plečnikovih del.

Več sto protestnikov je pred poslopjem parlamenta danes z vzkliki, žvižgi in skandiranjem "Narave ne damo!" stopilo v bran naravi in nevladnim okoljskim organizacijam. Odbor DZ za okolje namreč na seji prav zdaj obravnava predlog spremembe zakona o ohranjanju narave, ki bi močno omejila delovanje nevladnih organizacij.

Obravnava vladnega poročila o nabavi zaščitne opreme je minila v znamenju ostre izmenjave mnenj med predstavniki vlade, ki so poročilo zagovarjali, in opozicijo. Tam so ocenili, da je pristransko, in opozarjali na po njihovi oceni sumljiva dodeljevanja poslov in na kaos ob nabavi mask. Predlagani sklep je odbor v odsotnosti dela opozicije potrdil.

Z vladnim poročilom o nabavah zaščitne opreme, potrebne v epidemiji novega koronavirusa, se bo danes seznanil parlamentarni odbor za gospodarstvo. Vladno poročilo je kritično do prejšnje vlade Marjana Šarca in pohvalno do aktualne vlade Janeza Janše. V opoziciji so zato do njega ostri.

Državni zbor je ob koncu izredne seje opravil obravnavo dveh zakonskih predlogov, ki bi omogočila pregon oz. omejitev delovanja t. i. vard in vaških straž in ju je pripravila še prejšnja vlada. Oba predloga sta bila zavrnjena že na odboru za notranje zadeve 11. marca, zato so včeraj poslanske skupine o obeh predstavile le še svoja stališča.

Notranji minister Aleš Hojs je glede zavrnitve predloga o podelitvi izrednih pooblastil vojski na sredini seji odbora DZ za obrambo na Twitterju ocenil, da je LMŠ z vztrajanjem pri svojih predlogih dokazala politikantstvo. Nekatere pripombe je Hojs upošteval, a opozarja, da je LMŠ na seji poudarjala: vse ali nič.

Parlamentarni odbor za obrambo obravnava predlog vlade za aktivacijo 37.a člena zakona o obrambi, s katero bi podelili izjemna pooblastila vojski pri širšem varovanju državne meje. Vlada je besedilo predloga potrdila v torek zvečer, a mu v DZ slabo kaže. Potrebna je pomoč opozicije, iz katere je za zdaj podporo napovedala le SNS.

Odbor DZ za finance je odločil, da bodo ukrepi za omilitev posledic epidemije novega koronavirusa veljali že od 13. marca, ko je bila epidemija razglašena. Dopolnili s takšnim besedilom so vložili poslanci tako opozicije kot koalicije in odbor ju je skoraj soglasno podprl. Dokončna odločitev bo padla na četrtkovi seji.

DZ v sredo še ne bo potrjeval zakona za omilitev posledic epidemije novega koronavirusa. Plenarna seja naj bi bila po novih načrtih v četrtek, a le, če se bo skozi obsežen vladni predlog ukrepov in množico vloženih dopolnil do tedaj prebil odbor DZ za finance. Danes tega dela ni uspel dokončati.

Odbor DZ za kulturo je po štirih urah razprave z 12 glasovi za in 5 glasovi proti dal zeleno luč kandidatu za ministra za kulturo Vasku Simonitiju.

Kandidat za ministra za razvoj, strateške projekte in kohezijo v tretji vladi Janeza Janše Zvonko Černač je uspešno prestal zaslišanje pred odboroma DZ za gospodarstvo in za zadeve EU. Da je bila njegova predstavitev ustrezna, je glasovalo 20 poslancev, 11 jih je bilo proti.

Kandidat za ministra za zdravje Tomaž Gantar je v predstavitvi pred odborom DZ za zdravstvo poudaril, da je v prihodnje treba krepiti javni zdravstveni sistem, saj da so razmere v javnem zdravstvu danes na najnižjem nivoju. Med rešitvami vidi odpravo anomalij, boljše upravljanje in več sredstev.

Odbor DZ za pravosodje je z osmimi glasovi za in štirimi proti prižgal zeleno luč kandidatki za ministrico za pravosodje Lilijani Kozlovič. Kot prioritete je izpostavila nujne spremembe zakonov o varstvu osebnih podatkov in o preprečevanju korupcije.