Je bolj brutalno kadrovala Šarčeva ali Janševa vlada: kdo je več menjal?

V imenu predlagateljev iz vrst LMŠ, SD, Levice in SAB je Nik Prebil (LMŠ) naštel več po njegovi oceni spornih kadrovskih menjav, zlasti v policiji, na Nacionalnem preiskovalnem uradu (NPU), pa na statističnem uradu in v obveščevalno-varnostni službi ministrstva za obrambo.

Nataša Sukič iz Levice je poudarila, da se v Levici ne strinjajo s tezo, da je za vsakokratno vlado nastavljanje svojih kadrov nekaj sprejemljivega. Nekateri kadri bi morali ostati neodvisni in se politika vanje ne bi smela vtikati. Skrbijo jo zlasti "pritiski na NPU", meni pa tudi, da si vlada očitno želi popolnoma podrediti policijo. Obenem je podvomila o strokovnosti aktualne v. d. direktorice NPU Petre Grah Lazar.

Obvezna navodila za revidiranje že zaključenih postopkov je označila za nezakonit poseg, saj da je njihov namen revizija tistih preiskav, ki se niso končale po volji vladajočih. Po drugi strani pa je cilj kadrovskih menjav ukinitev NPU in preprečitev preiskav, ki se nanašajo na posameznike iz aktualne vlade, je menila Sukičeva. Predrag Baković iz SD je ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa tudi vprašal, zakaj namesto obveznih navodil ni odredil splošnega nadzora nad delom NPU.

Hojs mu je odvrnil, da je želel policiji najprej ponuditi možnost, da sama odpravi morebitne nepravilnosti, saj da je za takšen nadzor še vedno čas. O kadrovanju nasploh pa je povedal, da ima minister pristojnost imenovati generalnega direktorja policije, vsa ostala mesta v organizaciji pa se kadrujejo na podlagi zakona o javnih uslužbencih.

Da ima generalni direktor policije pristojnost kadrovati znotraj policije, pa je po besedah ministra dobro, saj je prav, da si izbere ljudi, ki jim zaupa in za katere ocenjuje, da bo z njimi lahko delal.

Zavrnil je namige, da bi želel ukiniti NPU, ga je pa po njegovih besedah treba postaviti v takšno kondicijo, da bo upravičil svoj namen. Med drugim je postregel s podatkom, da 70 preiskovalcev NPU trenutno preiskuje 33 primerov.

Državni sekretar na obrambnem ministrstvu Uroš Lampret je pojasnil nekatere kadrovske menjave na obrambnem ministrstvu. Kot je poudaril, niso menjave v vodstvih Generalštaba Slovenske vojske in v obveščevalno-varnostni službi ministrstva niso v ničemer odstopale od menjav, ki so jih izvajale prejšnje vlade.

Razpravljavci so se dotaknili tudi vprašanja združevanja regulatorjev v dve krovni agenciji. V opozicijskih vrstah so ocenjevali, da želi vlada s tem zamenjati "neposlušne" direktorje teh institucij.

Po mnenju Maše Kociper iz SAB vlada v razmerah zdravstvene krize nima mandata za družbene spremembe, kakršne uvaja. Vprašala se je, kdo bo še kandidiral na določene funkcije, če bo zamenjan takoj po menjavi vlade.

Monika Gregorčič iz SMC pa je na drugi strani postregla s podatkom, da je prejšnja vlada Marjana Šarca v letu in pol izvedla kar 252 kadrovskih menjav, ta vlada pa v pol leta okoli 40. Tudi v preteklosti so se torej izvajale tovrstne menjave. Problem je, ko politična pripadnost postane bistveni kriterij, a je Gregorčičeva ocenila, da to pri tej vladi ni več težava. Da so za uresničevanje ciljev vsakokratne vlade pač potrebne kadrovske spremembe, sta se strinjala tudi Anja Bah Žibert iz SDS in Dušan Verbič iz SMC.

Drugačnega mnenja je bil Rudi Medved iz LMŠ. Po njegovih besedah gre pri početju aktualne vlade pravzaprav za strankarsko kadrovanje SDS. Postregel je tudi z nekaterimi konkretnimi podatki o 252 menjavah, ki jih je izvedla vlada Marjana Šarca. Pri kar 98 od teh menjav je denimo šlo za spremembo v sestavah štabov civilne zaščite, je pojasnil in cinično pripomnil, da to so pa res "brutalna kadrovanja".

Gregorčičeva je sicer že v prvem delu včerajšnje več kot peturne seje tudi izrazila začudenje, zakaj na to temo razpravljajo v takšnih zdravstvenih razmerah, in predlagatelje pozvala k preložitvi seje. Sukičeva ji je odgovorila, da DZ kljub razmeram deluje in ni razloga, da ne bi opravljali svojega dela.

Opozicijski predlagatelji seje, ki bo nadaljevanje dobila na izredni seji DZ, predvidoma 2. novembra, so odboru v sprejem ponudili več priporočil. Med drugim bi vladi priporočili, naj preneha s političnem poseganje v neodvisnost in avtonomijo državnih institucij in gospodarskih družb. Predlagana priporočila je večina v odboru zavrnila.