Aplikacija za sledenje okužbam razburja opozicijo: To je zametek policijske države, vlada krepi represivni aparat

Vlada je v predlog četrtega protikoronskega zakona vgradila pravno podlago za vzpostavitev in delovanje mobilne aplikacije, katere namen je obveščanje o stikih z okuženimi z novim koronavirusom in osebami v karanteni, z namenom preprečevanja širjenja okužb.

Uporaba aplikacije bo prostovoljna, razen za tiste v karanteni in potrjeno pozitivne. "Ti si bodo morali aplikacijo obvezno namestiti," je uvodoma povedal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj. Določbe o aplikaciji so v zakonsko besedilo zapisane iz preventivnega vzroka, in sicer z namenom varovanja zdravja in življenja ljudi, je pojasnil.

V zakonodajnopravni službi DZ so do določb glede mobilne aplikacije kritični. "Predlagana zasnova mobilne aplikacije temelji na napačnem izhodišču, da ne gre za obdelavo osebnih podatkov," je dejala pravnica državnega zbora in pojasnila, da aplikacija, kljub temu da je anonimna, temelji na obdelavi osebnih podatkov tistih oseb, za katere bo uporaba obvezna.

V opoziciji v poglavju o mobilni aplikaciji vidijo zametke policijske države. Lidija Divjak Mirnik (LMŠ) jo vidi kot izjemno hud poseg v zasebnost posameznika, njena strankarska kolegica Tina Heferle pa je opozorila, da epidemija ne bi smela biti razlog za prekomerno poseganje v človekove pravice in svoboščine. "Vlada poskuša policijsko disciplinirati in nadzorovati državljane, in to v imenu novega koronavirusa."

Poslanci opozicije so opozarjali, da se z aplikacijo virusa ne bomo rešili, pač pa da so za to potrebni drugi ukrepi. "Aplikacija ne nadomešča testiranj, ne zdravi bolezni, ne rešuje zdravstvenega sistema, aplikacija le krepi nadzorno funkcijo države," je navedla Nataša Sukič (Levica). "Vlada krepi represivni aparat," je opozorila.

V opoziciji so poskušali celotno poglavje glede mobilne aplikacije črtati. Ob tem, da je vprašljiva skladnost z vsaj tremi členi ustave, so opozarjali, da tako ali tako ne bo dala želenih rezultatov. Številni namreč pametnega telefona nimajo, mnogi pa si aplikacije ne bodo naložili, ker vladi ne zaupajo.

Marijan Pojbič (SDS) je odločno zanikal, da bi vlada poskušala s kakšno aplikacijo nadzorovati državljane ter poskušala po stranski poti uvesti policijsko državo. "Lahko jasno povem - to ni namen in se ne bo nikoli za to uporabljala," je zagotovil. Aplikacija bo najbolj koristila ljudem, da bodo dobili pravo informacijo, če bodo seveda to želeli.

Mobilna aplikacija sicer še ni pripravljena, stroka pa jo - kot sta povedala predstavnika ministrstev za zdravje in za javno upravo - pozdravlja. Epidemiologom namreč lahko pomaga pri identifikaciji stikov.

Medtem ko določbe o mobilni aplikaciji v besedilu predloga zakona ostajajo, pa so se člani odbora strinjali, da se črtajo določbe, s katerimi bi se izjemoma omogočila obdelava osebnih podatkov okuženih in oseb v karanteni, zlasti lokacijskih podatkov s področja elektronskih komunikacij.

Več odobravanja so bile deležne predlagane spremembe veljavne ureditve subvencioniranja nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delo. Ukrep, ki ga lahko delodajalci koristijo od razglasitve epidemije sredi marca, bi se moral junija izreči, vendar zdaj vlada predlaga njegovo podaljšanje še za en mesec.

Ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo se je po besedah Cigler Kralja izkazal za učinkovitega. Zavod za zaposlovanje je doslej prejel skoraj 11.000 vlog podjetij za 64.642 oseb, ki so jih zaradi pomanjkanja dela kot posledice epidemije poslala na čakanje na delo doma, je povedal.

Včeraj obravnavani zakon vladi ob tem omogoča, da lahko ukrep glede na potrebe na trgu dela še dvakrat podaljša, vendar ne dlje kot do konca septembra. Opozicija pri tem ni uspela s predlogom, naj se plače delavcev na čakanju subvencionira do konca tega leta.

Do konca septembra pa namerava vlada prevzeti breme nadomestil plač za delavce v karanteni, če ne morejo opravljati dela in jim delodajalec ne more organizirati dela na domu. Višina nadomestila bo odvisna od vzroka za izdajo odločbe o karanteni, čeprav so nekateri menili, da bi morala biti enaka za vse ne glede na to, zakaj jim je bila odločba o karanteni izdana.

Izjema bodo tisti, ki bodo šli v državo s t.i. rdečega seznama. Ti do nadomestila ne bodo upravičeni, saj bi morali že vnaprej vedeti, da jim bo ob prihodu v Slovenijo odrejena karantena.

Vlada je v predlog četrtega protikoronskega zakona vključila še nekatere druge rešitve, med drugim je predvidela sredstva za financiranje dodatnih kadrov v socialnovarstvenih zavodih, ki izvajajo institucionalno varstvo v javni mreži. Za te namene namerava v proračunu zagotoviti 31 milijonov evrov.

Turističnim delavcem pa bo priskočila na pomoč tako, da bo mogoče turistične bone od uveljavitve zakona koristiti v vseh nastanitvenih obratih in ne le pri tistih, ki so bili v register vpisani marca ob razglasitvi epidemije.

Z namenom pomagati gostinskim obratom je odbor v zakonsko besedilo vpisal še določbo, da bo mogoče študentske bone za prehrano letos izjemoma mogoče koristiti tudi v drugi polovici julija, to je dva tedna več kot prejšnja leta.

DZ bo zakon potrjeval na julijski seji, ki se začne v četrtek.