Nataša Pirc Musar ima po odstopu Marte Kos od kandidature nekoliko večjo podporo za predsednico države, je pokazala najnovejša javnomnenjska anketa, ki jo je za časnik Delo opravila Mediana. Če je pred dvema tednoma uživala približno 26-odstotno podporo, je ta zdaj pri okoli 31 odstotkih. Podpora Anžetu Logarju medtem ostaja pri 23 odstotkih.

Primož Cirman, novinar in urednik

Vest o smrti Iva Hvalice me je presenetila, že lani mi je sicer povedal, da je bil v bolnišnici, vendar konec junija, ko sem ga prosil za politični komentar, je bil povsem v stari formi. Tako se je slišalo, napravila sva živahen kratek pogovor. Takorekoč do zadnjega diha je ostala parlamentarec – retorik torej.

Ministrstvo za notranje zadeve je upravnim enotam in nekaterim ministrstvom posredovalo dopis s prošnjo, naj na vidnem mestu objavijo naslov, kamor lahko volivci pošiljajo podpise podpore za kandidaturo dveh kandidatk za predsedniške volitve. Ob vprašanjih, zakaj zgolj za dve, pojasnjujejo, da bodo to storili za vse, ki bodo podali zahtevo. Zaradi nečesa, kar je ustavljena praksa pred volitvami in referendumi, so včeraj zagnali hrup v SDS in s trem v zadrego spravili svojega predsedniškega kandidata Anžeta Logarja, ki se je moral v Tarči distancirati od hujskaštva kolegov na družbenih omrežjih.

Prvak SDS Janez Janša je na fotografiji z Blejskega strateškega foruma videl predsedniško kandidatko Natašo Pirc Musar in zagnal hrup na twitterju. Nato je bil opozorjen, da na fotografiji sploh ni Pirc Musarjeva in zato nima razloga, da bi se usajal. Janša se je posledično opravičil, svoj izvirni tvit pa zbrisal.

Na okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani bodo preiskali, ali je Nataša Pirc Musar leta 2015 storila kaznivo dejanje ponarejanje listin.

Javnomnenjska anketa, ki jo je za časnik Delo opravila Mediana, še vedno kaže, da imata največ podpore za predsednika države Nataša Pirc Musar in Anže Logar. Za Pirc Musarjevo bi tako glasovalo 26,1 odstotka vprašanih, za Logarja pa 23,4 odstotka. Sledi jima Marta Kos s 14,1 odstotka.

Čaka nas burna politična jesen volitev in referendumov, politika bo še naprej na visokih obratih. Novi premier Robert Golob se še utrjuje na oblasti, na drugi strani se novi/stari lider opozicije Janez Janša še vedno ni sprijaznil s porazom na aprilskih volitvah.

Musarjeva brez težav odgovarja na vprašanja, kaj bo počela in za kaj se bo zavzemala kot predsednica republike. Ko dobi neposredno vprašanje o zelo pomembni temi za Slovence (ali se bo zavzela za posthumno sodno rehabilitacijo bazoviških žrtev fašizma), pa kar naenkrat »še ni formalna predsedniška kandidatka«.

Delova kolumnistka Mojca Pišek je v kolumni Lidlove trgovke volimo Natašo ponazorila lik predsedniške kandidatke odvetnice Nataše Pirc Musar. Spomnimo, slednja razglaša, da bo kot predsednica skušala biti moralna avtoriteta. Kolumnistka Dela je zapisala, da Musarjeva priložnosti, da se javno zavzame za lepa načela, sicer ne izpusti, a besede so poceni.

Jaka Šoba o zadnjih javnomnenjskih raziskavah o kandidatih za predsednika republike

Predsedniška kandidatka Nataša Pirc Musar je v nedavnem intervjuju za Reporter izjavila, da bo na mestu predsednice države, če bo izvoljena, skušala biti moralna avtoriteta. Toda že zaradi primera, ki ga predstavljamo, je jasno, ne more biti moralna avtoriteta. Morala bi biti oseba v kazenskem postopku.

Ko je bila predsedniška kandidatka Nataša Pirc Musar stara 15 let, jo je oče vprašal, ali bi šla delati v Eto Kamnik, kjer je potem »do krvavih žuljev na rokah prekladala kozarce z vloženimi kumarami iz pasterizatorja v škatle«. Leta kasneje je nato njen soprog Aleš Musar mastno služil z Eto.

Predsedniška kandidatka Nataša Pirc Musar je kot 15-letnica, kot pravi, do do krvavih žuljev na rokah prekladala kozarce z vloženimi kumarami v Eti Kamnik. Prav v firmi, katere posredni solastnik je mnogo let kasneje postal njen mož Aleš Musar. Seveda do lastništva ni prišel s krvavimi žulji.

Pravijo, da se psi pogosto ujemajo z osebnostjo svojih lastnikov. Psihološke študije so pokazale, da imajo ljudje, ki so bolj neprijetne narave, v lasti bolj agresivne pasme psov. Čivava, denimo, ima samosvoj karakter, opisujejo jo kot zelo predrzno, pogumno, domišljavo, ponosno žival, ki zna biti tudi ljubosumna, nezaupljiva in samosvoja. Je hišni pes, na pogled droben in krhek, a pogumen in temperamenten, ne boji se drugih psov. Velja za inteligentnega, se hitro uči in se zelo naveže na lastnika, do tujcev pa je zadržan in rad zarenči. Čivave nadvse rade precej glasno tudi lajajo.

Predsedniška kandidatka dr. Nataša Pirc Musar je v intervjuju za Reporter zavrnila oznake, da bi bila z možem Alešem Musarjem privatizerja. V moževe posle se ni nikoli vpletala. Pojasnjuje, na kakšne načine je že dolgo vključena v mednarodno politiko. Razložila je tudi, zakaj bi slovenski predsednik lahko imel več pristojnosti.

Smo že v avgustu, v katerem začnejo teči roki za volilna opravila za jesenske volitve predsednika republike. Na levosredinskem polu se dogaja »notranji boj« med Marto Kos in Natašo Pirc Musar, pri SDS Janša napoveduje zmago Anžeta Logarja, v NSi in SD pa glede svojih kandidatov še niso odločeni.

Na stavnicah za predsedniške volitve trenutno najbolje kotira vsestranska pravnica, nekdanja novinarka in stevardesa Nataša Pirc Musar. Čeprav mi je eden najboljših poznavalcev medijev dejal, da bo še pokalo, tega zaenkrat ni videti. Novinarji pridno objavljajo vse, kar Nataša reče, pa čeprav je še tako neskončno neumno. Njen najbolj epic stavek, ki ga je minule dni izrekla za Delo je: “V življenju ne dobimo vsega na krožniku.” Seveda ne, razen, če nam krožnik servira največji pidovski tajkun Darko Horvat, pri katerem je bila Nataša zaposlena.

Nataša Pirc Musar je leta 2014 kandidirala za generalno direktorico RTV Slovenija – na programskem svetu je bila najprej izvoljena, nato je bila njena izvolitev razveljavljena, po vloženi tožbi pa se je z RTVS poravnala za 70.000 evrov odškodnine. Za celo godljo je takrat okrivila Socialne demokrate – še lani jim je očitala, da so zrušili njeno kandidaturo. A zdaj potrebuje njihovo pomoč.

Za Borutom Pahorjem se nam bo še kolcalo. Zadnjih deset let je Slovenija imela predsednika republike, ki si je resnično prizadeval biti predsednik vseh Slovencev, tako levih kot desnih. Ker ni hotel biti moralna avtoriteta in se je bolj ali manj spretno izogibal opredeljevanju pri najbolj vročih ideoloških temah, je bil pogosto tarča bolj z leve kot desne.