Zadnje dni v medijih opažam, da nameravajo nekateri naši politiki, med drugimi tudi predsednik republike Borut Pahor, obeležiti stoto obletnico koroškega plebiscita (10. oktobra), po katerem smo Slovenci izgubili velik del narodnega ozemlja.

Pred sto leti, 10. oktobra 1920, je na avstrijskem Koroškem v skladu z odločitvami pariške mirovne konference potekal plebiscit, ki je določil mejo med tedanjo Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Avstrijo. Zaradi rezultatov plebiscita je del slovenskega naroda dve leti po prvi svetovni vojni ostal v Avstriji.

O pravkar izdani monografiji Po razpadu skupne države (Slovenska razhajanja od mariborskega prevrata do koroškega plebiscita) smo se pogovarjali z zgodovinarjem dr. Andrejem Rahtenom. Specializiral se je za politično in diplomatsko zgodovino Slovencev v pozni habsburški monarhiji in kraljevi Jugoslaviji. Knjiga je pred dnevi izšla pri Celjski Mohorjevi družbi v sozaložništvu z Mohorjevo družbo Celovec in Goriško Mohorjevo družbo.