Nova Slovenija je v svojih zadnjih letih postala najbolj zaželena koalicijska stranka. Tako je svoje obžalovanje, da ni bila v njegovi vladi že izrazil odhajajoči premier Miro Cerar, prav tako je NSI najbolj zaželeni koalicijski partner Marjana Šarca, celo Dejan Židan bi jo rad videl v vladi, če jo bo sestavljal. Podobno si brez NSI svoje vlade ne more zamisliti Janez Janša, ki je z njenim novim prvakom Matejem Toninom po letih obračunavanja po družabnih omrežjih popil čaj miru.

Še zadnja javnomnenjska raziskava pred nedeljskimi volitvami v DZ, ki jo je za Radiotelevizijo Slovenija izvedla Mediana, tudi tokrat izkazuje največjo podporo SDS, ki bi jo volilo 16,5 odstotka vprašanih. Sledita ji Lista Marjana Šarca (LMŠ) z 8,3 odstotka in Levica s 6,9 odstotka. Petina sodelujočih je še vedno neodločenih.

Informacija o tajnih sestankih med Janezom Janšo in Marjanom Šarcem, ki smo jo aprila prvi objavili v Reporterju, se je izkazala za resnično. Na včerajšnjem predvolilnem soočenju na TVS jo je potrdil Janša, potem ko je o tem Bojan Požar spraševal Šarca, ki pa jo je označil za neresnico.

V zadnjem predvolilnem soočenju pred nedeljskimi volitvami na Televiziji Slovenija so predsedniki strank med drugim soočili mnenja o padanju politične kulture in sovražnem govoru, ki predvsem v zaključku volilne kampanje bolj polni slovenski javni prostor in ki so se mu danes uprli tudi na demonstracijah v Ljubljani.

Dejan Židan, predsednik SD

Z aretacijo Janeza Janše 31. maja 1988 in njegovo izročitvijo preiskovalnim organom JLA se je pred 30 leti začela afera JBTZ, ki je v Sloveniji okrepila prizadevanja za demokratizacijo in spoštovanje človekovih pravic ter pospešila osamosvojitev. Četverico - Janša, Ivan Borštner, David Tasić in Franci Zavrl - so obtožili izdaje vojaške skrivnosti.

V Unionski dvorani v Ljubljani poteka skupni javni nastop predsednikov strank SDS, NSi in SLS, Janeza Janše, Mateja Tonina in Marka Zidanška s predstavitvijo temeljnih poudarkov volilnih programov. Zborovanje so organizirali slovenski poslanci Evropske ljudske stranke.

Vse bolj glasne so govorice, da naj bi v SD po volitvah zamenjali Dejana Židana, saj stranka na anketah vedno bolj drsi navzdol. V stranki naj bi bilo vse več nezadovoljnih, Židanu očitajo napačno kampanjo, tudi ponesrečeno straniščno akcijo.

Po stranki Glas za otroke in družino Aleša Primca je »puško v koruzo« vrgla še Nova ljudska stranka Franca Kanglerja in pozvala volivce, naj po svoji vesti podprejo tiste stranke na desnici, ki bodo nedvoumno prestopile parlamentarni prag.

Janez Janša in Peter Jambrek sta se pred leti politično razšla, a se zdaj Jambrek v intervjuju za Dnevnikovo sobotno prilogo Objektiv »nagiba k temu, da bi vendarle volil Janševo stranko.«

Zoran Janković, predsednik Pozitivne Slovenije

Marjan Šarec je prepričan, da bo on sestavil vlado, tudi če ne bo relativni zmagovalec. Koalicijo želi sestaviti z NSI in drugimi sredinskimi strankami, kamor šteje tudi SMC in SAB.

Profesor in lastnik zasebne Nove univerze Peter Jambrek ocenjuje, da Slovenija potrebuje levo in desno vlado. Toda če levo-desno razumemo v današnjem slovenskem pomenu, se tako sestavljena vlada po njegovem ne bi izšla. Velika koalicija je lahko le obet za nadaljevanje statusa quo, je dejal za Dnevnikovo prilogo Objektiv.

Bivši predsednik države Milan Kučan je za Dnevnikov Objektiv dejal, da volivci ne smejo nasesti predvolilnim programom, spomniti se morajo, ali je bilo v preteklih odločitvah strank dovolj verodostojnosti, da je mogoče verjeti njihovim obljubam. Stališča Levice so mu blizu, a to ne pomeni, da jo bo volil, ne skriva pa, da si ne želi Janševe vlade.

Dr. Vinko Gorenak, poslanec SDS in kandidat na volitvah

Vsak, ki bo relativni zmagovalec volitev, bo imel dobre možnosti za sestavo vlade.

Za uspešno slovensko osamosvojitev je bilo leta 1991 odločilno, da je pritiske vzdržala slovenska vlada, pa tudi, da je Maribor vstal v podporo prvi generaciji Slovenske vojske, je v uvodu okrogle mize o pekrskih dogodkih in ob obletnici prve žrtve osamosvojitvene vojne v Mariboru dejal predsednik SDS in takratni obrambni minister Janez Janša.

SD po besedah predsednika stranke Dejana Židana ne le, da v primeru mandatarstva v koalicijo ne bi povabila SDS, pač pa ne bi sprejela niti njihovega povabila, v primeru, da bi mandatar postal Janez Janša. Kot je danes v Slovenskih Konjicah dejal Židan, zavračajo politiko, ki temelji na ustrahovanju in orbanizaciji Slovenije.

Predsednik SD Dejan Židan je danes pred predstavitvijo ljubljanskih kandidatk in kandidatov SD zatrdil, da bo stranka po volitvah odprta za sodelovanje v vladi z vsemi strankami, ki se bodo prebile v državni zbor, "razen z radikalno desnico", ki jo predstavlja SDS pod vodstvom Janeza Janše.

Javnomnenjska raziskava, ki jo je za POP TV izvedla Mediana Pulse, je pokazala, da SDS ohranja vodstvo na lestvici strank, pri čemer je s 14,9-odstotno podporo še povečala svojo prednost. Z 9,7 odstotka ji sledi Lista Marjana Šarca (LMŠ), tretja pa je SD s 6,5 odstotka podpore.