Znano je, da je Pahor že po državnozborskih volitvah leta 2018 za mandatarja ponujal prvaka SDS Janeza Janšo, ki je bil relativni zmagovalec, a so mu vse stranke levo od sredine obrnile hrbet. Nato je nastala koalicija petih manjših strank, ki so sestavile manjšinsko vlado, njihovega mandatarja Marjana Šarca pa je pomagala izvoliti Levica.
Ta se je nato koaliciji pridružila s sporazumom o sodelovanju, ki ga je razdrla jeseni lani in odtlej glasovala proti vladnim predlogom. To je pozneje povzročilo, da je Šarec ugotovil, da v takšnih okoliščinah ne more več voditi vlade, zaradi česar je odstopil.
Tako sta zdaj možna dva scenarija. Prva so predčasne volitve, kot predlaga odhajajoči premier, na katerih bi se lahko vzpostavilo novo razmerje političnih moči. Seveda znotraj bloka, ki je do zdaj vodil vlado, težko pa je verjetno, da bi politična desnica pod Janševim vodstvom lahko dosegla več kot polovico sedežev v državnem zboru. Tudi če bi zmagala SDS, bi težko prepričala druge stranke, da bi za mandatarja podprli Janšo. Že NSI bi ga podprla s težkim srcem, kaj šele druge stranke.
Znano je, da je Pahor že po državnozborskih volitvah leta 2018 za mandatarja ponujal prvaka SDS Janeza Janšo, ki je bil relativni zmagovalec, a so mu vse stranke levo od sredine obrnile hrbet.
Drugi scenarij pa je oblikovanje nove koalicije, ki bi izvolila novega mandatarja. Verjetno to ne bi bil poseben problem, če se za mandatarja ne bi ponujal prvak SDS, ki ga po volitvah ni hotela podpreti velika večina poslancev. Tokrat pa Janša računa na stisko poslancev, ki jim je težko zapustiti državni zbor že po enem letu in pol mandata.
Če želijo v njej sedeti še dve leti in pol, morajo podpreti za mandatarja prav njega, ki ga pred poldrugim letom na tem položaju niso želeli videti. Druge možnosti nimajo, saj SDS ne bo za mandatarja podprla nikogar drugega; celo iz lastnih vrst ne.
Najbolj zanimiva pri vsem tem pa je vloga predsednika Pahorja, ki poslanske skupine, kot je slišati, na pogovorih spodbuja k oblikovanju nove koalicije. Torej nove vlade, ki pa jo lahko vodi le prvak SDS. Seveda se poraja vprašanje, zakaj predsednik Pahor tako navija za Janšo.
Spomnimo, kako je prvak SDS pred predsedniškimi volitvami v pismu svojim članom in volivcem zelo ostro obračunal s Pahorjem, zaradi česar je ta komajda še uspel premagati Šarca, ki ga je spravil v drugi krog. Odločilni so bili trije odstotki.
Spomnimo, kako je prvak SDS pred predsedniškimi volitvami v pismu svojim članom in volivcem zelo ostro obračunal s Pahorjem, zaradi česar je ta komajda še uspel premagati Šarca, ki ga je spravil v drugi krog. Odločilni so bili trije odstotki.
Pozneje se je izkazalo, da sta se Janša in Šarec tajno srečevala in se dogovarjala za podporo na predsedniških volitvah in možnostih sodelovanja po državnozborskih volitvah. A so se dogovori izjalovili, saj Šarec ni hotel v koalicijo z Janšo, ampak jo je po volitvah začel sestavljati proti njemu. Kljub temu je Pahor pozneje ponujal Janšo za mandatarja, čeprav je Šarec medtem že skoraj sestavil koalicijo.
Ali je Pahor bolj zameril Šarcu predsedniško kandidaturo kot pa Janši spodkopavanje njegove kandidature? V primeru predčasnih volitev obstaja velika verjetnost, da bo vlado spet sestavila »antijanša« koalicija oziroma stranka iz te koalicije, ki bo zbrala največ glasov.
Dilema predčasne volitve ali nova koalicija je torej dilema Šarec ali Janša. Tega se zagotovo zaveda tudi predsednik Pahor.
