Politolog Miro Haček nam je razložil, zakaj je strateško modro, da se predsednik vlade Janez Janša ozira tudi na koalicijske partnerje.

Slovenija doživlja razkroj pravne države, propad temeljnih vrednot, politizacijo preiskovalnih organov, ogrožena je svoboda govora, vlada vse bolj izgublja tudi boj z drugim valom koronavirusa. Povrhu vsega je Janševa vlada samo v nekaj mesecih državo zadolžila za več milijard evrov.

Posebna natečajna komisija uradniškega sveta je po včerajšnjih razgovorih z dvema prijavljenima kandidatoma za mesto direktorja NPU ocenila, da sta oba primerna. Tretji kandidat je od prijave odstopil, so pojasnili na ministrstvu za javno upravo. Končna odločitev je zdaj na vršilcu dolžnosti generalnega direktorja policije Andreju Juriču.

V razpravi vrha EU o vladavini prava ni šlo za delitev na Poljsko in Madžarsko ter preostale članice in za to, da se je Slovenija pridružila eni skupini, temveč za razčiščevanje pojma vladavina prava. Ko so pogledali, kako je opredeljen v lizbonski pogodbi, so bili enotni, da je izven tega vsa razprava sholastična, je povedal premier Janez Janša.

Eden večjih premikov na tokratnem vrhu EU so sklepi o novih lastnih virih EU, ki med pogajanji niso bili v središču pozornosti javnosti, čeprav so za prihodnost ključni, je danes v Bruslju poudaril premier Janez Janša. Izpostavil je zlasti digitalni davek, ki je po njegovih besedah verjetno največji potencialni lastni vir EU.

Voditelji članic EU so peti dan maratonskih pogajanj danes v Bruslju dosegli dogovor o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji covida-19, ki vključuje prihodnji sedemletni proračun unije v vrednosti 1074 milijard evrov in sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov. "Dogovor!" je tvitnil predsednik Evropskega sveta Charles Michel.

Vladavina prava jamči oziroma bi morala zagotavljati enake vatle za vse, je poudaril premier Janez Janša ob prihodu na današnje zasedanje voditeljev članic EU, ki bodo že četrti dan poskušali doseči dogovor o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji novega koronavirusa. Povezava vladavine prava in evropskega proračuna je eno ključnih odprtih vprašanj.

Premier Janez Janša je danes v Bruslju ocenil, da po ponoči doseženem napredku obstaja dokaj realno upanje, da voditelji članic EU "danes ali jutri" dosežejo končni dogovor o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji novega koronavirusa, tako glede prihodnjega sedemletnega evropskega proračuna kot glede sklada za okrevanje.

V opoziciji so kritični do ravnanja premierja Janeza Janše na pogajanjih o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji covida-19 in opozarjajo, da prihaja do zasuka slovenske zunanje politike. Predsednik SMC Zdravko Počivalšek pa je po drugi strani prepričan, da Slovenija ostaja zavezana evropskim vrednotam.

Voditelji članic EU po treh dneh zasedanja in neprespani noči še vedno niso dosegli dogovora o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji novega koronavirusa. Nadaljevanje vrha je predvideno ob 16. uri. Takrat se pričakuje nov pogajalski predlog. Po ostrih nočnih izmenjavah naj bi bilo zdaj vzdušje bolj pozitivno.

Ali bo novela zakona o Radioteleviziji Slovenija res pomenila konec za ta javni servis, kot svari generalni direktor RTV Igor Kadunc. Pišemo o tem, kaj je narobe z RTV, pa tega predlog zakonskih sprememb ne rešuje.

Premier Janez Janša je maratonska pogajanja o svežnju o obnovi Evrope po pandemiji covida-19 v komentarju na Twitterju opisal kot "test vztrajnosti". "EU se ponovno kaže v vsej svoji kompleksnosti razlik, majhnostih in veličinah, sebičnostih in solidarnosti. Za nekatere dana od očetov, za druge pribojevana," je še zapisal.

Voditelji članic EU so že drugi dan celodnevnih pogajanj v Bruslju končali brez preboja pri iskanju dogovora o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji novega koronavirusa. Nadaljevali bodo v nedeljo opoldne, je po Twitterju sporočil govorec predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela. V nedeljo se pričakuje nov pogajalski predlog.

Predsednik republike Borut Pahor je v intervjuju za Mladino dejal, da bi se moral premier Janez Janša vzdržati kakšne izjave ali ravnanja. Ker se zapletamo zaradi Janševih in izjav njegovih oponentov, spuščamo priložnosti, ki so nam dane, je ocenil. Meni še, da bi bilo dobro, če bi na volitvah obstajala jasnejša alternativa sedanji vladi.

Po pokrajinskem odboru stranke v Ljubljani je hrbet predsednici DeSUS Aleksandri Pivec obrnil tudi strankin pokrajinski odbor Celje, poročajo mediji. »Želimo živeti v Srednji Evropi z razgledano, tolerantno vlado do različno mislečih, ne pa v neki diktaturi,« pravijo v celjskem DeSUS.

Notranji minister Aleš Hojs pravi, da ostaja minister vsaj do interpelacije in ni mu všeč, da ga novinarji stalno sprašujejo o tem. Današnje vprašanje novinarja TV Slovenija o tem ga je spravilo v slabo voljo in zabrusil mu je, da je že pred dnevi povedal, da bo z odstopom počakal. "Vaš novinar me je po telefonu klical, poglejte si tisti prispevek in ne sprašujte me o tem vsaka dva dni." O interpelaciji bodo poslanci sicer odločali na septembrski seji državnega zbora.

Za mnenje, zakaj je HDZ bolj uspešna od SDS, Plenković pa bolj priljubljen od Janše, smo vprašali Igorja Lukšiča in Matevža Tomšiča.

Generalni direktor Evropske radiodifuzne zveze (EBU) Noel Curran je v pismu premierju Janezu Janši izrazil zaskrbljenost za prihodnost slovenskih javnih medijev. Pozval ga je k podaljšanju časa za javno razpravo o spremembah pravnih in finančnih okvirjev Radiotelevizije Slovenija in poudaril, da ta potrebuje ustrezno in stabilno financiranje.

Premier Janez Janša je v nadaljevanju seje DZ v odgovoru na poslansko vprašanje Zmaga Jelinčiča Plemenitega iz SNS, ki se je nanašalo na Nacionalni preiskovalni urad (NPU), dejal, da je nujna depolitizacija NPU. "NPU je bil postavljen kot politični projekt," je poudaril.

Današnje nadaljevanje seje DZ se je namesto s poslanskimi vprašanji začelo z zahtevo poslancev SD in Levice, naj se predsednik vlade Janez Janša opraviči za svoj nedavni tvit glede Srebrenice. Janša se je namesto opravičila odločil za pojasnilo tvita, zato so poslanci SD in Levice zapustili sejo.