Politična kultura pri nas ni na najvišji možno ravni. Prej obratno. Je na zelo nizki. Zato ne čudi, da tudi splošna kultura v Sloveniji, kjer ravno te dni gostimo nordijsko svetovno prvenstvo, kje drugje kot v Planici, ni nič boljša. Povsod, na spletu, v mnogih družinah, kjer vladata alkoholna in nasilje, na tekmah, kar nam še najbolj nazorno prikažejo navijači na kakšnem nogometnem derbiju Maribora in Olimpije in žal tudi znotraj zidov verskih institucij in skupnosti.

Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je v poslanici ob bližajoči se 31. obletnici izbrisa na začetku današnje seje DZ dejala, da bi bilo prav, da razmislimo o noveliranju zakonov, ki urejata status izbrisanih in odškodnine zanje. "Prav bi bilo, da bi termin izbrisani nadomestili z izrazom žrtve. Ti ljudje so bili žrtve pravnega genocida," meni.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je za svetovalko izbrala nekdanjo notranjo ministrico in generalno direktorico policije Tatjano Bobnar. To je včeraj popoldne poročal časnik Delo, predsednica pa je zvečer za TV Slovenija potrdila, da se bo Bobnarjeva v njenem uradu ukvarjala s človekovo varnostjo in pravicami.

Poznavalci strateškega komuniciranje pravijo, da politična polarizacija koristi mobiliziranju bolj odmaknjenih delov političnega prostora. V slovenskem primeru sta to SDS in Levica. Ob tem se odpira dovolj prostor za pridobivanje glasov s sredinskostjo.

Predsednik republike Borut Pahor se je izbrisanim opravičil "za neustavno dejanje izbrisa iz registra stalnega prebivališča, za kršenje človekovih pravic in vse krivice ter trpljenje", ki ga je povzročilo to dejanje. "Danes za izbris prevzemamo tudi moralno odgovornost in ga privzemamo v kolektivni zgodovinski spomin," je navedel.

V soboto bo minilo 30 let, odkar je država 25.671 pripadnikov nekdanjih jugoslovanskih republik izbrisala iz registra stalnega prebivalstva. Izbris je bil pozneje spoznan kot nezakonit, a je bila škoda že narejena in še danes ni povsem odpravljena, pravijo izbrisani. Po 30 letih bodo sicer v petek dočakali uradno opravičilo države.

Predsednik republike Borut Pahor se bo v petek v svojem imenu in imenu države izbrisanim opravičil za nezakonito dejanje izbrisa 25.671 oseb iz registra stalnega prebivalstva, so sporočili iz predsednikovega urada. Predsednikovo odločitev so že pozdravili v Civilni iniciativi izbrisanih aktivistov in Amnesty International (AI) Slovenije.

Nekdanji predsednik republike Milan Kučan je pričakoval opravičilo od nekdanjega zunanjega ministra Dimitrija Rupla. Tako se v Poštnem predalu 29 Sobotne priloge odvija nekaj tednov trajajoča polemika o spomenici Katedrale svobode z naslovom Danes bo že jutri včeraj. Izmenjavanje mnenj je pristalo pri »izbrisu«.

Vlada je v DZ poslala predlog spremembe zakona o odškodninah za izbrisane, po katerem odškodnine, ki jih izbrisani terjajo v sodnih postopkih, ne bi bile več omejene, bi pa bile omejene zamudne obresti. Predlaga, da ga DZ sprejema po nujnem postopku. Predlog je posledica sodbe ustavnega sodišča, ki je razveljavilo člen o omejevanju odškodnin.

Zakonski člen, s katerim je zakonodajalec določil omejitev skupne višine denarne odškodnine, ki se lahko dosodi izbrisanim, je ustavno sodišče ocenilo kot protiustaven. Ureditev je razveljavilo, in sicer s takojšnjim učinkom za tiste, ki so zahtevke vložili pred uveljavitvijo zakona o odškodninam izbrisanim.

Parlamentarni odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je podprl zakonodajno pravno služb, ki meni, da 12. člena zakona o povračilu škode osebam, ki so bile v začetku 90. let prejšnjega stoletja izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, ustaven.

Zaradi politike vlade postajamo Slovenci v lastni domovini in državi vse bolj drugorazredni, piše predsednik SDS Janez Janša na spletni strani stranke.

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je zavrglo tožbo Anastasov in ostali proti državi, saj da so odškodnine izbrisanim v Sloveniji ustrezno urejene.