Čeferin: Konservativne sile skušajo odvzeti pravice ženskam in deprivilegiranim skupinam

Nekdanji odvetnik in direktor znane odvetniške pisarne Čeferin je ustavni sodnik od septembra 2019, od decembra 2021 pa opravlja funkcijo podpredsednika ustavnega sodišča. Danes 60-letni doktor prava bo v ponedeljek za tri leta prevzel najprestižnejšo sodno funkcijo v državi.

Delo ustavnega sodišča tako dobro pozna in stoji za svojimi odločitvami. Med odmevnejšimi je bila denimo odločba o prenizkih sodniških plačah, pri kateri je ustavno sodišče zaradi njenega neupoštevanja določilo tudi način njene izvršitve. "Glasoval sem za. Bila je razmeroma tesno sprejeta odločitev, ampak nimam nobenih pomislekov o tem, da je bila pravilna," je dejal v pogovoru za STA.

"Sodni svet nas je prepričal z argumenti, da je treba poseči v zakonsko ureditev, ne samo zaradi varstva neodvisnosti sodstva, ampak tudi zaradi varstva načela delitve oblasti. Pri tem nas je med drugim vodila tudi ugotovitev, da so imeli poslanci višje plače od sodnikov, pa tudi dodatke k plači, ki sodnikom niso pripadali," ugotavlja Čeferin.

Napoveduje, da bo ustavno sodišče še naprej igralo progresivno vlogo pri varstvu človekovih pravic.

Tako je nedavno odločilo, da je omejevanje biomedicinske pomoči pri zanositvi za samske ženske in istospolne ženske pare neustavno. Je pa ustavno sodišče pred tem dobilo na mizo to isto vprašanje večkrat, a se ga zaradi neizpolnjenosti procesnih pogojev ni lotilo vsebinsko. Čeferin izpostavlja, da sme ustavno sodišče vsebinsko odločati le v zadevah, v katerih so izpolnjene procesne predpostavke. "Od tega v interesu pravne varnosti ne more odstopati," je poudaril.

"Če bi si vzeli pravico, da poskušamo odpraviti vsako krivico, ne glede na to, ali so za to izpolnjeni zakonski pogoji, potem bi kršili temeljno ustavno načelo pravne države. Včasih je sicer težko, ko v zadevi, o kateri odločamo, prepoznamo, da se je pritožniku pred rednimi sodišči zgodila krivica, pa je zaradi procesnih razlogov ne moremo in ne smemo odpraviti," je dejal.

Ena od krivic, ki jo je ustavno sodišče prvič prepoznalo že pred več kot 20 leti, pa za nekatere še vedno ni odpravljena, je tudi izbris. A Čeferin meni, da ustavno sodišče ne more poseči v normativno ureditev bolj, kot je že. "Vedno moramo gledati tudi dejansko stanje, v kakšnih okoliščinah je prišlo do izbrisa. Po mojem mnenju v zadnjih odločbah o izbrisanih ustavno sodišče ni odstopalo od v sodni praksi ustaljenih standardov, se pa tudi glede tega včasih krešejo mnenja med nami, v nekaterih od teh zadev nismo bili soglasni, daleč od tega," je priznal.

Ob krepitvi nekaterih glasov proti pravici do splava je ponovil, da gre za temeljno pravico žensk, ki jo varuje 55. člen ustave, ki govori o pravici do odločanja o rojstvu otrok. To je ustavno sodišče navedlo tudi v zadnji odločbi o biomedicinski pomoči pri zanositvi. "Že ustavnopravna komisija, ki je pripravljala osnutek ustave leta 1991, je v obrazložitvi tega člena navedla, da v ta kontekst spada tudi pravica do splava," je opozoril.

Ker smo ponekod v Evropi in ZDA priča regresiji človekovih pravic in grobih kršitev pravic žensk do splava, pa ga ne bi presenetilo, če bi se tudi v Sloveniji pojavile težnje po spremembi ustave.

"Glavna nevarnost v današnji družbi je, da bi temeljne civilizacijske pridobitve, ki so bile izborjene v zadnjih desetletjih, jemali za samoumevne in za vedno zagotovljene. Ne, vedno znova jih je treba braniti, saj smo priče vedno novim poskusom konservativnih sil, da bi ženskam in deprivilegiranim skupinam odvzeli ali omejili pravice, ki jim pripadajo," je dejal.

A tudi širjenje obsega ustavnih pravic ni dopustno, opozarja Čeferin. "Bistvena naloga prava človekovih pravic je, da se vzpostavi ravnotežje med pravicami, ki so v koliziji. S tem, ko priznamo eni pravici večji pomen, kot ji gre, nujno pretirano omejimo pravico na drugi strani tehtnice, zato ustavno sodišče ne sme biti aktivistično in širiti ali seveda ožiti obsega človekovih pravic."

Vendar pa se družbene razmere spreminjajo in temu mora slediti tudi pravo. Kot primer je navedel največkrat citirano sodbo glede svobode izražanja v judikaturi Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) iz leta 1976, Handyside proti Združenemu kraljestvu, ki pravi, da je treba svobodo izražanja kot temelj demokratične družbe varovati, tudi če gre za žaljive in provokativne izjave. "V današnjem času, ko se z lažnimi novicami na družbenih omrežjih, ki jih sestavljajo orodja umetne inteligence, vpliva na rezultate volitev, se odpira vprašanje, ali ne bi morali svobode izražanja omejiti v večji meri, kot je to veljalo pred 50 leti.

Ocenjuje, da je svoboda izražanja v današnjem času "bolj zlorabljena, kot je bila morda kadarkoli v preteklosti". "Pravo mora slediti družbenim spremembam, če ne, ne more več reševati sporov v družbi," je izpostavil.

Ob potezi romunskega ustavnega sodišča, ki je razveljavilo volitve zaradi domnevnega vpletanja Rusije v njihov demokratični proces, Čeferin pravi, da ne pozna dovolj podrobnosti za presojo, ali je bila podlaga za razveljavitev volitev zadostna. "Družbena omrežja so medij, preko katerega smejo kandidati nagovarjati volivce, seveda je pa neka meja, ki se je ne sme prestopiti, na primer ko se zavaja, laže, ko tuje obveščevalne službe z lažnimi novicami vplivajo na rezultate volitev in podobno," je naštel.

Slovenski ustavni sodniki spremljajo sodno prakso ESČP in natančno proučijo nove sodbe ESČP, ki se nanašajo na primer, o katerem odločajo. "Na določena vprašanja, recimo v zvezi z zlorabo umetne inteligence pri širjenju lažnih novic z namenom vplivanja na rezultate volitev, pa tudi ESČP še nima jasnih odgovorov. To so izzivi, ki čakajo celotno Evropo in svet. Ali smo na to pripravljeni? Ko bo prišla takšna zadeva na vrsto za odločitev, bomo pripravljeni, zaenkrat pa takega primera še nismo imeli," pravi.

Vtis, ki se je ustvaril v javnosti, da je ustavno sodišče sestavljeno "iz levih in desnih", Čeferin označuje kot zavajajoč. "Pri odločanju v konkretnih primerih ni dveh taborov, v različnih zadevah se večina glasov zbere med različnimi sodniki in sodnicami. Veliko odločb pa je sprejetih tudi soglasno."

"Bistveno za ustavnega sodnika ali sodnico je, da je dober pravnik, pogumen, da se ne ukloni pritiskom in da ni ideološko do te mere obremenjen, da bi to lahko vplivalo na njegovo delo," pravi.

V prihodnjem letu poteče mandat dvema ustavnima sodnikoma, v letu po tem še dvema. Čeferin si želi, da bodo izvoljeni po strokovnih in etičnih kriterijih, da bodo to zrele osebe z različnih pravnih področij, "ki ne bodo nastavljene s strani politike zato, da vračajo uslugo tej isti politiki". "To bi bilo zelo slabo," poudarja.

Meni tudi, da bi bilo koristno, da bi se predsednica republike z ustavnim sodiščem posvetovala o tem, kakšne profile pravnikov potrebujejo. "Če nič drugega, vemo, katera znanja potrebujemo. Če bo sodišče na primer zapustil strokovnjak za evropsko pravo, potem bi bilo koristno, da bi bil novi sodnik ali sodnica strokovnjak s tega področja," pravi.

Glede razmisleka o prenosu imenovanja ustavnih sodnikov z DZ na predsednika ali predsednico republike pravi, da bi bilo morda v takšnem primeru manj političnih imenovanj, saj je predsednik praviloma manj vpet v strankarsko politiko, četudi za to ni nobene garancije, kar se nenazadnje vidi pri imenovanju sodnikov vrhovnega sodišča v ZDA. "Morda pa bi bilo tudi osebno dostojanstvo kandidatov, ki morajo skozi mučno parlamentarno proceduro, na ta način bolj varovano," razmišlja.

Ali bo že prva sprememba sestave ustavnega sodišča prinesla novo odločanje o noveli zakona o RTVS, o kateri obstoječa sestava zaradi razklanosti ni mogla odločiti, Čeferin težko sodi. Spomnil je, da je iz primera izločen, s tem pa nima niti vpogleda v spis in v času obravnave te zadeve ni navzoč na sejah. "Lahko pa rečem, da so kolegi in kolegice, predvsem pa predsednik Accetto, vložili ogromno truda, da bi prišli do rezultata, a niso uspeli doseči večine za odločitev. V tej zadevi je prišlo do zelo nesrečne kombinacije okoliščin, zaradi katerih je pri odločanju ostalo le sedem sodnikov. Ni pa to zelo stara zadeva," je izpostavil.

Med glavnimi izzivi, ki ga čakajo na mestu predsednika ustavnega sodišča, izpostavlja zmanjševanje sodnih zaostankov. Ob tem si na ustavnem sodišču želijo, da bi DZ vendarle sprejel ustavne spremembe, s katerimi bi ustavno sodišče razbremenili velikega pripada novih zadev. Ustavno sodišče namreč ni zgolj četrta sodna instanca, ampak je njegova vloga predvsem, da odgovarja na pomembna precedenčna ustavnopravna vprašanja, zato bi moralo imeti tudi možnost izbire, o katerih zadevah bo vsebinsko odločalo, poudarja Čeferin.

So pa ustavne spremembe v interesu javnosti, "saj bodo ustavni pritožniki in pobudniki v takšnem primeru prišli do odločbe bistveno prej kot sedaj, ko je ustavno sodišče zasuto tudi z manj pomembnimi zadevami," pravi. "Če politika ne želi sprejeti tega koraka, potem to zelo obžalujem, ampak mi ne moremo poenostaviti odločanja o zadevah, ki pridejo pred nas. Ne smemo namreč dopustiti, da bi z reševanjem zadev tako hiteli, da bi trpela kakovost našega dela," je bil jasen.

"Katere ovire vidijo tisti, ki bi morali sprejeti te spremembe, ne vem, vem pa, da delajo s tem škodo družbi kot v celoti, predvsem pa ustavnim pritožnikom in pobudnikom. Slovenija lahko posledično pričakuje nove obsodbe ESČP zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku," je posvaril.

Glede presoje ustavnosti preiskovalnih komisij DZ, ki jih predvideva novela zakona o parlamentarni preiskavi, pa ni želel govoriti, saj bi zakon lahko prišel v ustavno presojo.

Je pa ustavno sodišče v DZ poslalo pomisleke glede vsebine predloga novele zakona o ustavnem sodišču, po katerem bi o nezdružljivosti funkcije ustavnih sodnikov odločala Komisija za preprečevanje korupcije. Predlog novele sledi primeru ustavnega sodnika Klemna Jakliča, ki je bil pet let tudi popoldanski s.p. Čeferin meni, da je sume konfliktov interesov mogoče ovreči le s popolnim razkrivanjem podatkov, zato se mu zdi nujno, da ustavni sodnik predsednika sodišča obvesti o vseh dejstvih, ki bi bila lahko sporna z vidika nezdružljivosti funkcij oziroma ga zaprosi za soglasja za opravljanje dodatne dejavnosti, ki pa je po zakonu lahko le pedagoška ali znanstvena dejavnost. "Transparentnost pri delu sodnikov je bistveni pogoj za to, da ne pride do kršitve prepovedi nezdružljivosti opravljanja dejavnosti," še meni Čeferin.