Po podatkih službe EU za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus je bil 21. julij najbolj vroč dan v zgodovini. Svetovno povprečje temperature zraka je v nedeljo namreč znašalo 17,09 stopinje Celzija, s čimer je za stotinko stopinje Celzija padel rekord, zabeležen 6. julija 2023, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Dr. Žiga Malek je okoljski znanstvenik, ki preučuje, kako ljudje izrabljamo in spreminjamo zemeljsko površje zaradi lastnih potreb. Zadnja leta je raziskoval na amsterdamskem Inštitutu za okoljske študije, trenutno se v Avstriji ukvarja z ekosistemi in okoljskimi spremembami, prihodnje leto bo raziskovanje o našem odnosu do Zemlje nadaljeval na ljubljanski biotehnični fakulteti.

Leto 2020 je bilo drugo najtoplejše, odkar so se po svetu začele uradne meritve temperatur, je danes sporočila nemška državna meteorološka služba DWD. To po njihovih navedbah dokazuje, da so posledice podnebnih sprememb vse bolj očitne in vse bolj problematične.

Zaradi podnebnih sprememb bodo severni medvedi izumrli do leta 2100, je razvidno iz včeraj objavljene študije. Ponekod so severni medvedi že sedaj na poti k izumrtju, saj jim taljenje ledu otežuje lov na tjulnje, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Izpusti toplogrednih plinov v ozračje so se zaradi pandemije novega koronavirusa precej zmanjšali, je pokazala študija mednarodnega konzorcija Global Carbon Project, ki jo objavlja revija Nature Climate Change. Vendar pa bo zmanjšanje po izsledkih študije le kratkotrajno, saj izpusti spet naraščajo.

Andrej Drapal svetuje gospodarskim družbam, neprofitnim organizacijam in javnim institucijam na področjih razvoja in strateškega upravljanja javnih tem. V intervjuju za Reporter razloži, zakaj je eno ključnih vprašanj Slovenije in vse EU naslednje: ali je zame odgovorna država, ali pa sem odgovoren sam in se lahko svobodno odločam.

Na Antarktiki so v četrtek izmerili rekordnih 18,3 stopinje Celzija, kar je skoraj stopinjo več kot je znašal dosedanji rekord. Vedno višje temperature pa povzročajo tudi hitrejše taljenje ledenikov in ledenih površin, kar predstavlja resno grožnjo obalnim mestom in otokom, poroča nemški portal Deutsche Welle.

Letošnji januar v ruski prestolnici Moskva je bil najtoplejši, odkar v mestu beležijo temperature, so včeraj sporočili ruski vremenoslovci. Podnebne spremembe po vsem svetu povzročajo rekordno visoke temperature ozračja.

Leto 2019 je bilo drugo najtoplejše leto po nastopu industrijskega obdobja. Toplejše je bilo le leto 2016, je danes v Ženevi sporočila Svetovna meteorološka organizacija (WMO).

Madžarski premier Viktor Orban je očitno postal navdušen nad reševanjem podnebja v slogu švedske ekobojevnice Grete Thunberg.

Letošnji november je bil drugi najbolj topel november v 140 letih. Tudi letošnja jesen in leto sta zaenkrat druga najbolj topla od začetka meritev, je razvidno iz poročila znanstvenikov Ameriške agencije za oceane in ozračje (NOAA).

Ekobojevnica Greta Thunberg, ki napoveduje podnebno apokalipso, je svetovna medijska zvezda, zaradi česar ne preseneča, da je tudi tarča številnih posmehovanj.

Desetletje od 2010 do 2019 se bo v zgodovino zapisalo kot najbolj vroče v zgodovini, je v najnovejšem poročilu ocenila svetovna meteorološka organizacija WMO. Leto 2019 bo medtem najverjetneje obveljalo za eno od treh najbolj vročih doslej. WMO se je pridružila vrsti organizacij, ki pozivajo k odločnemu zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov.

Obdobje med letoma 2015 in 2019 je bila najtoplejša petletka, odkar so pred 150 leti začeli beležiti temperature, je svetovna meteorološka organizacija (WMO) zapisala v svojem poročilu. Povprečne temperature so bile za 0,2 stopinje Celzija višje kot v prejšnjih petih letih in za 1,1 stopinje Celzija višje kot v predindustrijskem obdobju.

Letošnji julij je bil globalno najbolj vroč julij, odkar so pred 140 leti začeli beležiti podatke o temperaturah po svetu, je včeraj sporočila ameriška Nacionalna uprava za oceane in ozračje (NOAA). Rekordna vročina je tudi zmanjšala obseg ledu na Arktiki in Antarktiki na najnižjo raven v zgodovini, ugotavljajo znanstveniki.

»Ni nasprotja interesov med varovanjem podnebja in ustvarjanjem dobička.« To je misel marketinške delniške družbe, ki stoji v ozadju uspeha 16-letne Grete Thunberg.