koktail Dobra karma

Smrtonosni koktalj, ki ga uživamo vsi: mešanica ...

Belma Šoljanin Svet24.si

BiH ovita v črno: umrla tri dni po porodu, ni ...

01-UVODNA mladi bojan pozar foto Arhiv zveze komunistov slovenije Reporter.si

Od Komunista do Evrope: kako je Bojan Požar ...

letališče, brnik, aerodrom Svet24.si

Težave slovenskega državljana ob prihodu iz ...

Necenzurirano prenos Necenzurirano

Kdo so Bosanci, za katere Janković spreminja ...

križevniška-ulica, vandalizem Odkrito.si

Vandalizem v Ljubljani - Razkrivamo neverjetno ...

Tjaša Železnik Njena.si

Slovenska igralka pokazala prelepe noge

Svet

Globalno segrevanje: končuje se najbolj vroče desetletje v zgodovini, opozarjajo vremenoslovci

Deli na:
Globalno segrevanje: končuje se najbolj vroče desetletje v zgodovini, opozarjajo vremenoslovci

Izsušena savana v Južni Afriki (fotografija je simbolična). - Foto: Reuters

Desetletje od 2010 do 2019 se bo v zgodovino zapisalo kot najbolj vroče v zgodovini, je v najnovejšem poročilu ocenila svetovna meteorološka organizacija WMO. Leto 2019 bo medtem najverjetneje obveljalo za eno od treh najbolj vročih doslej. WMO se je pridružila vrsti organizacij, ki pozivajo k odločnemu zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov.

"Leto 2019 zaključuje desetletje izredne globalne vročine, zmanjševanja ledene odeje in rekordnih ravni morja, ki so posledica izpustov toplogrednih plinov zaradi človeške aktivnosti," je danes zapisala WMO, ki deluje pod okriljem Združenih narodov (ZN). Povprečne temperature za zadnjih pet let (2015-2019) in deset let (2010-2019) bodo "skoraj zagotovo" najvišje v zgodovini. 2019 bo najverjetneje drugo ali tretje najbolj vroče leto doslej, so poudarili.

Povprečna globalna temperatura je bila letos med januarjem in oktobrom za okoli 1,1 stopinje Celzija nad tisto iz predindustrijske dobe. Koncentracija ogljikovega dioksida v ozračju je leta 2018 dosegla rekordih 407,8 delca na milijon in se je letos še zviševala. Ogljikov dioksid v ozračju ostane več stoletij, v oceanih pa še dlje, je ob tem spomnila WMO.

Oceani, ki z vsrkavanjem toplote in ogljikovega dioksida služijo kot blažilec, plačujejo visoko ceno. Temperatura oceanov je na rekordnih ravneh, morska voda je 26 odstotkov bolj zakisana kot ob začetku industrijske dobe.

"Niti približno nismo blizu doseganju ciljev pariškega sporazuma," je opozoril generalni sekretar WMO Petteri Taalas. "Če ne bomo sprejeli odločnih podnebnih ukrepov sedaj, se bomo podali na pot zvišanja temperature za več kot tri stopinje Celzija do konca stoletja s še več škodljivimi učinki na blaginjo ljudi," je dodal.

Izredni vročinski pogoji vse bolj vplivajo na zdravje ljudi in zdravstvene sisteme. Večje posledice je med drugim moč občutiti tam, kjer so izrazitejši pojavi staranja prebivalstva, urbanizacije in neenakosti na področju zdravja. Leta 2018 je bilo vročinskim valovom izpostavljenih 220 milijonov več ljudi, starejših od 65 let, kot povprečno v primerjalnem obdobju 1986-2005, je podatke različnih agencij pod okriljem ZN povzela WMO.

Spreminjanje podnebja in izredni vremenski pojavi so med ključnimi gonili porasta globalne lakote in eni od glavnih vzrokov večjih kriz, so nadaljevali znanstveniki. Po desetletju zmanjševanja je lakota spet v porastu; leta 2018 jo je občutilo več kot 820 milijonov ljudi. Med januarjem in junijem je ob tem svet zabeležil 10 milijonov novih internih razselitev. Sedem milijonov ljudi so z domov pregnali vremenski pojavi, kot so bili ciklon Idai v Afriki, cikloni Fani v Aziji, orkan Dorian na Karibih ter poplave v Iranu, na Filipinih in Etiopiji.



Poročilo WMO je ponovilo pozive programa ZN za naravo (Unep), ki je prejšnji teden v poročilu o izpustih toplogrednih plinov opozoril, da se bo globalna povprečna temperatura do konca stoletja, če države izpolnijo doslej dane obljube, zvišala za 3,2 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo. To bi pomenilo uničujoče posledice za planet, opozarjajo strokovnjaki. Če bi se želeli izogniti katastrofam, bi morali omejiti segrevanje na manj kot dve stopinji Celzija, kot varna meja se omenja 1,5 stopinje.

Izpusti toplogrednih plinov so, kot je izpostavilo poročilo Unepa, v zadnjem desetletju porasli za 1,5 odstotka. Leta 2018 so dosegli novo najvišjo vrednost 55,3 gigatone ekvivalenta ogljikovega dioksida. Da bi omejili globalno segrevanje na dve stopinji, morajo biti izpusti leta 2030 za 15 gigaton manjši, kot so napovedani v trenutnih nacionalnih ciljih. Za 1,5 stopinje Celzija morajo biti nižji za 32 gigaton.

Omejitev segrevanja pod dve stopinji je tudi cilj pariškega sporazuma, hkrati pa ta mednarodni dogovor iz leta 2015 poziva k prizadevanjem za 1,5 stopinje. A da bi dosegli 1,5 stopinje, bi morale države izpuste toplogrednih plinov vsako leto med 2020 in 2030 zmanjšati za 7,6 odstotka, je posvaril Unep. To pomeni petkratno povečanje trenutne kolektivne ambicije.

Za cilj dveh stopinj zadostuje 2,7-odstotno zmanjšanje letno. To pomeni, da bi ambicijo morali povečati za trikrat.

Znanstveniki so zatrdili še, da so rešitve, ki omogočajo dosego ciljev pariškega sporazuma, že na voljo, a jih ne implementiramo dovolj hitro ali v zadostnem obsegu.

Poročilo WMO je bilo objavljeno v času, ko se v Madridu odvija konferenca pogodbenic Okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah (UNFCCC). Skoraj 200 držav se v španski prestolnici pogaja o pravilih za implementacijo pariškega sporazuma. Strokovnjaki od konference ne pričakujejo večjih prebojev, nekoliko je razočarala že odsotnost predsednikov držav in vlad večjih onesnaževalk na ponedeljkovi otvoritveni slovesnosti.

Loading...