Švedinja Greta, ki bi jo lahko malce za šalo označili kot Piko Nogavičko 21. stoletja, že mesece buri duhove in polarizira mnenja ljudi. Njeni privrženci jo imajo skoraj za prerokinjo in svetnico (ni čudno, da je dobila vzdevek Sveta Greta), nekakšno novo pogumno Ivano Orleansko, ki bo rešila svet pred propadom.
Večinoma ji medijo pojejo hvalo, a v javnost curljajo tudi podatki, ki razkrivajo bolj temnejšo plat fenomena Greta Thunberg. Vpogled v to temnejšo stran nam da članek nemškega novinarja Wolframa Weimerja v spletnem mediju The European.
Weimer tako piše, da imajo številni koristi od Grete. Zeleni imajo tako velike politične koristi, saj je zanje tako rekoč čudežno orožje za pridobivanje volilnih glasov.
Denarne koristi od Grete ima tudi njena družina oziroma mama Malena Ernman. Ta je na Švedskem znana pevka, leta 2009 je tudi zastopala domovino na Evrosongu. Malena Ernman kuje dobičke med drugim s knjigo o svoji družini in ekologiji, ki jo je napisala skupaj s svojim možem, igralcem Svantejem Thunbergom, in v kateri med drugim tudi opisuje Gretino bolezen. Greta ima namreč Aspergerjev sindrom, kar je blažja oblika avtizma.
Najbolj sporno pa je, da v ozadju Gretinega uspeha že od samega začetka stoji švedska marketinška agencija We don't have time (sl. Nimamo več časa), ki jo je leta 2017 ustanovil mladi švedski strokovnjak za marketing in borznik Ingmar Rentzhog.
Ko je avgusta lani Greta začela stavkati pred švedskim parlamentom z napisom stavka za podnebje, je njena dejanja Rentzhog širil po družbenih omrežjih. Rentzhog, čigar cilj je, da želi ustvariti največje družbeno omrežja na svetu za podnebje in pri tem zaslužiti čim več denarja, je v intervjuju za švedski časopis Svenska Dagbladet priznal, da je bil on tisti, ki je odkril Greto.
V Rentzhogovo agencijo, ki je delniška družba, je vstopila ena od največjih švedskih vlagateljic Anette Nordvall. Rentzhog in Nordvallova sta med drugim napisala tudi pismo vlagateljem, v katerem sta zapisala, da je cilj agencije dobiček in da ni nasprotja interesov med varovanjem podnebja in ustvarjanjem dobička.
Novembra lani je Greta Thunberg postala celo svetovalka v podjetju We don't have time, a se je, ko so to razkrili mediji, februarja letos vsaj uradno poslovila od tega položaja. Podjetje We don't have time je v kratkem času od več kot 500 vlagateljev iz 16 držav zbralo 23 milijonov švedskih kron.
Weimer poleg tega primerja Greto in gibanje Fridays for Future z otroškim križarskim pohodom iz leta 1212. Po zlomu križarske države v Sveti deželi je namreč 12-letna pastirček Nikolaj iz Kölna zbral množico svojih vrstnikov.
Prepričal jih je, da bodo, potem ko odraslim ni uspelo obdržati Sveto deželo v krščanskih rokah, to uspeli doseči nedolžni otroci. Množice sfanatiziranih otrok, ki so sledili pastirčku, so želele priti v italijansko pristanišče Genovo.
Verjeli so, da se bo v Genovi morje razprlo pred njimi, kot se je Rdeče morje pred Mojzesom, in bodo lahko peš prišli do Jeruzalema, kjer bodo muslimane na miren način spreobrnili v kristjane.
Že na poti do Genove čez švicarske Alpe je umrlo veliko otrok, ko so prišli do Genove, pa se morje ni razprlo. Nekateri so nato razočarani odšli domov, del jih je ostal v Genovi, preostali pa so odšli v Rim, kjer jih je papež Inocenc III. odvrnil od križarskega pohoda. Pastirček Nikolaj je umrl na vrnitvi domov čez Alpe.
Videli bomo, kaj se bo na koncu izcimilo od Gretine poti čez Atlantik na jadrnici Malizia II (sl. Zloba II)., ki naj bi jo 23. septembra pripeljala v New York na vrh Združenih narodov o podnebju.