Vodje poslanskih skupin koalicije so se danes dogovorili, da bodo opravili pogovore o financiranju STA, je v izjavi v DZ povedal vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša. V DeSUS in poslanski skupini SMC sicer zahtevajo umik sklepa, s katerim je vlada sprejela informacijo Ukoma o nezmožnosti izvajanja pogodbe s STA o opravljanju javne službe.

DZ je z 48 glasovi za in 36 proti ob 85 navzočih sprejel zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski (SV) v letih od 2021 do 2026. Predlog predvideva 780 milijonov evrov dodatnih sredstev za vojaške naložbe v prihodnjih šestih letih, od tega večino za nakup oklepnih vozil in za vzpostavitev srednje bataljonske bojne skupine.

Večina na parlamentarnem odboru za obrambo ni podprla predloga poslanske skupine Levica za razpis posvetovalnega referenduma glede vladnega predloga zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021-2026. Proti so bili poslanci koalicijskih strank in SNS.

Spremembe zakona, sprejete leta 2008, so določile nov način financiranja srednjih šol, in sicer glede na število dijakov. Po besedah predsednice zveze srednjih šol Frančiške Al-Mansour je model pred leti še zagotavljal kolikor toliko zadostno financiranje, danes pa temu ni več tako. Na ministrstvu o spremembah kljub temu ne razmišljajo.

Organizacije s področja zaščite in reševanja ter občine so z ministrstvom za obrambo podpisale sporazum o sodelovanju pri pridobivanju evropskih sredstev. Do leta 2027 si obetajo 120 milijonov evrov evropskih sredstev, sami bi jih dodali še 30, z njimi pa želijo posodobiti infrastrukturo, opremljenost in usposabljanje sil za zaščito in reševanje.

Programski svet RTVS na včerajšnji izredni seji ni potrdil predloga novega finančnega načrta javne RTV hiše ter sprememb načrta programskih vsebin za letošnje leto. Generalni direktor Igor Kadunc je po glasovanju ocenil, da je s tem zavod padel v veliko zagato. "Imamo programski načrt, ki ni pokrit v finančnem načrtu. Ne vem, kako naprej," je dejal.

Novi koronavirus je dodobra zarezal v slovensko kinematografijo. Produkcija se je v času epidemije popolnoma ustavila, Slovenski filmski center pa ima že od februarja oteženo črpanje sredstev iz državnega proračuna za projekte. Posledično prihaja tudi do zastoja pri izplačevanju sredstev za filme, ki so že v realizaciji.

Preiskovalno komisijo o ugotavljanju domnevnega pranja denarja v NKBM in nezakonitem financiranju SDS bo vodil poslanec koalicijske SMC Gregor Perič, ki bo zamenjal Janija Möderndorferja. Opozicijske stranke so v razpravi opozorile, da bo koalicija tako preiskovala samo sebe. A v koaliciji odgovarjajo, da ima večino v komisiji še vedno opozicija.

Premier Janez Janša je v včerajšnjem pogovoru za televizijo Nova24tv spregovoril o aktualnih temah. Med drugim ni izključil možnosti sprememb v davčni zakonodaji ter zakonskih sprememb glede financiranja RTVS in medijev. "Najmanj kar je, bi bilo treba to silno vsoto denarja bolj pravično porazdeliti," je odgovoril na vprašanje o rtv-prispevku.

Prvak LMŠ in premier, ki opravlja tekoče posle, Marjan Šarec od "dotičnih predsednikov komisij DZ" pričakuje, da se bodo začeli aktivno ukvarjati s problematiko financiranja strank in njihovih medijev iz tujine. "Kdor te financira, te verjetno ne zato, ker si prikupen, temveč hoče kaj v zameno," je zapisal na Facebooku in posvaril pred vlado SDS.

V stranki LMŠ zavračajo namigovanja vodje poslanske skupine SDS Danijela Krivca in Nove24TV, da naj bi poslanec LMŠ in podpredsednik preiskovalne komisije DZ o domnevnem pranju denarja v NKBM ter nezakonitem financiranju SDS Aljaž Kovačič izdal tajne podatke, so sporočili iz LMŠ.

SDS je na predsednika preiskovalne komisije DZ o domnevnem pranju denarja v NKBM ter nezakonitem financiranju SDS Janija Möderndorferja naslovila dopis, v katerem mu predlaga naznanitev in pregon suma storitve kaznivega dejanja izdaje tajnih podatkov. Sumi namreč, da so iz LMŠ v javnost prišli podatki o nakazilih madžarskih zasebnih podjetij.

Ministrstvo za delo je s spremembami področnega pravilnika zmanjšalo deleže državnega sofinanciranja plač za javna dela, hkrati pa zrahljalo pogoje, tako da bodo ta dela v prihodnje dostopna širšemu krogu. Cilj je, da se v javna dela vključi več dolgotrajnih brezposelnih, tudi tistih, ki prejemajo denarno socialno pomoč. V občinah so zaskrbljeni.

Ekonomist Maks Tajnikar je prepričan, da se stroški drugega tira ne bodo nikoli finančno povrnili, projekt bo požiral davkoplačevalski denar.

Odbor za obrambo je na včerajšnji izredni seji na predlog Levice razpravljal o nameri ministrstva za "sporen, netransparenten in škodljiv nakup oklepnikov valuk 6x6". Levica je sejo zahtevala na podlagi izjav predstavnikov ministrstva o tem nakupu, a minister za obrambo Karl Erjavec danes vztrajal, da tak nakup ni v načrtu.

Ustavno sodišče bo imelo danes na mizi znova pobudo, naj samo določi izvajanje neuresničene odločbe glede financiranja zasebnih šol. Odločitve najverjetneje še ni pričakovati, bo pa bržkone tokrat izziv za predsednika ustavnega sodišča Rajka Kneza, kako pomiriti strasti po javnem sporu med ustavnima sodnikoma Klemnom Jakličem in Matejem Accettom.

Vlada je potrdila besedilo predloga poroštvenega zakona za projekta drugi tir in tretja razvojna os. Po pojasnilih ministrice Alenke Bratušek je poroštvo za drugi tir omejeno na 417 milijonov evrov, za tretjo razvojno os pa je največja višina poroštva omejena na 360 milijonov evrov. Bratuškova je sicer prepričana, da poroštvi ne bosta unovčeni.

Preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) danes na območju celjske in ljubljanske policijske uprave na podlagi odredbe celjskega okrožnega sodišča opravljajo sedem hišnih preiskav zasebnih in poslovnih prostorov, na katerih iščejo dokaze zaradi suma storitve kaznivega dejanja goljufije na škodo EU, so sporočili s policije.

V SAB so včeraj začeli z zbiranjem podpisov za posvetovalni referendum o financiranju osnovnih šol. V ustavi želijo jasen zapis, da je država dolžna financirati le javno šolstvo. To po besedah predsednice SAB Alenke Bratušek ne pomeni, da so proti zasebnim šolam, a če se starši odločijo vpisati otroke vanje, morajo to tudi financirati, pravi.

Hrvaška vlada je na današnji seji iz proračunskih rezerv odobrila izplačilo 100 milijonov kun (okoli 13,5 milijona evrov) za stabilizacijo poslovanja nacionalnega letalskega prevoznika Croatia Airlines. Gre za letošnjo tranšo nove finančne injekcije v skupni višini 250 milijonov kun (približno 34 milijonov evrov), ki so jo odobrili prejšnji teden.