EU zaradi težav z dobavo cepiva proti covidu-19 od družbe AstraZeneca razmišlja o tožbi proti temu podjetju. Odločitev naj bi sprejela do konca tedna. Na vprašanje, ali Slovenija tožbo podpira, koordinator za cepljenje Jelko Kacin odgovarja, da je pogodbe treba spoštovati in da bo EU, ko bo imela soglasje vseh držav, to tudi sporočila.

Polovica prebivalcev Slovenije meni, da Slovenija zaradi trenutne situacije v državi ne bi smela prevzeti predsedovanja Svetu EU, kaže raziskava inštituta Mediana. Kljub temu pa se 63 odstotkov prebivalcev strinja, da je predsedovanje pomembno za uveljavljanje stališč države.

Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson in notranji minister Aleš Hojs sta na včerajšnjem srečanju spregovorila tudi o stanju svobode medijev v Sloveniji in o financiranju STA. Hojs je ob tem napovedal, da bo vlada prejeto dokumentacijo pred vzpostavitvijo financiranja še pregledala, računa pa, da bo to relativno hitro.

EU zaradi težav z dobavo cepiva proti covidu-19 od britansko-švedske farmacevtske družbe AstraZeneca razmišlja o tožbi proti temu podjetju. V Evropski komisiji so danes izpostavili, da ni bila sprejeta še nikakršna odločitev o tem, da si vsi prizadevajo za pravočasno zagotovitev cepiv in da preučujejo vse možnosti za to.

Češka je včeraj svoje partnerice v zvezi Nato in Evropski uniji pozvala, naj v znak solidarnosti izženejo ruske diplomate, potem ko se je z Rusijo zapletla v diplomatski spor. Češka je minuli konec tedna zaradi domnevnega vohunjenja izgnala 18 ruskih diplomatov, Rusija pa v odgovor 20 čeških.

Oživljanje razprave o domnevnem neuradnem dokumentu o spreminjanju meja na Zahodnem Balkanu ne koristi ne BiH ne Sloveniji, je včeraj poudaril zunanji minister Anže Logar. Izpostavil je, da sta tako predsednik vlade kot predsednik republike jasno zanikala obstoj tega dokumenta ter da sam nima k temu česa dodati.

Potem ko je na dan prišla vsebina domnevnega neuradnega dokumenta v EU s predlogi za spremembo meja na Zahodnem Balkanu se vrstijo izrazi podpore ohranitvi meja v regiji. Včeraj so prišli iz Nemčije in Avstrije. Stranka evropskih liberalcev (Alde) pa je SMC pozvala k distanciranju od "teh ločevalnih načrtov", ki jih pripisuje premierju Janezu Janši.

Bošnjaški član predsedstva BiH Šefik Džaferović se je včeraj po telefonu pogovarjal s slovenskim premierjem Janezom Janšo, potem ko ga je ta poklical in obvestil, da ne obstaja non-paper, ki bi ga bilo mogoče povezati s slovensko vlado in bi vseboval spremembe meja ali spodkopavanje ozemeljske celovitosti BiH, so sporočili iz predsedstva BiH.

Slovenski premier Janez Janša mednarodnega ugleda Slovenije očitno ne jemlje dovolj resno, je v pogovoru za bruseljski spletni medij EurActiv ocenila podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova. Vzdržno financiranje medijev v Sloveniji je po njenih besedah ogroženo, še posebej ko gre za vprašanje Slovenske tiskovne agencije.

Razkritje t. i. non-paperja o mejah na Zahodnem Balkanu ima "potencialno izjemno negativen vpliv" na prihajajoče predsedovanje Slovenije Svetu EU, je za STA ocenil raziskovalec s Centra za mednarodne odnose na ljubljanski FDV Faris Kočan. Slovenija po njegovem nov pristop glede BiH ubira zato, da bi lažje rešila odprta vprašanja meje s Hrvaško.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je danes prejela prvi odmerek cepiva proti covidu-19. Cepljenje s cepivom proizvajalca Pfizer je pospremila z objavo na Twitterju, kjer je zapisala, da se hitrost cepljenja v EU povečuje.

V Bruslju še naprej zatrjujejo, da neuradnega dokumenta o mejah na Zahodnem Balkanu, ki naj bi ga po poročanju medijev premier Janez Janša posredoval predsedniku Evropskega sveta Charlesu Michelu, niso videli. So pa visoki diplomatski viri v EU danes izpostavili, da spreminjanje meja v regiji "ni dobra ideja, saj bi to odprlo Pandorino skrinjico".

Spletni portal Necenzurirano je danes objavil neuradni diplomatski dokument, t.i. non-paper, o mejah na Zahodnem Balkanu, o obstoju katerega se je preteklih dneh ugibalo in je sprožal številne odzive. Kdo ga je spisal, ni razvidno, del vsebine pa naj bi po informacijah portala nastal v Budimpešti.

Vodja skupine Evropskega parlamenta za spremljanje spoštovanja demokracije Sophie in 't Veld ne vidi podlage za pogojevanje odgovorov slovenskih oblasti na pisna vprašanja skupine z javnim predvajanjem videa o položaju medijev, kar sicer želi slovenski premier Janez Janša, je razvidno iz izmenjave med stranema, ki jo je skupina objavila na spletu.

EU se po težavah z dobavo cepiv družb AstraZeneca in Johnson & Johnson osredotoča na sodelovanje z BioNTechom in Pfizerjem, s katerima začenja pogajanja o novi pogodbi za še 1,8 milijarde odmerkov cepiva v letih 2022 in 2023. Poleg tega bosta ti podjetji še 50 milijonov odmerkov cepiva preusmerili iz druge polovice leta v drugo četrtletje.

Predsedujoči predsedstvu Bosne in Hercegovine Milorad Dodik je na današnji izredni novinarski konferenci v Vzhodnem Sarajevu potrdil, da bo vztrajal pri uresničitvi koncepta mirne razdružitve BiH. Dodikove izjave so sledile, potem ko je slovenski predsednik Borut Pahor med nedavnim obiskom v Sarajevu člane predsedstva povprašal o tej možnosti.

Premier Janez Janša in minister za kulturo Vasko Simoniti bosta odgovore na vprašanja skupine za spremljanje spoštovanja demokracije, pravne države in temeljnih pravic (DRFMG) posredovala, ko bo video o položaju medijev predvajan na javni seji pristojnega odbora Evropskega parlamenta, so za STA včeraj sporočili iz premierjevega kabineta.

Britansko-švedska farmacevtska družba AstraZeneca je včeraj sporočila, da bo dostava polovice predvidene pošiljke njihovega cepiva proti covidu-19 za Evropsko unijo ta teden preložena. Tako bo namesto 2,6 milijona odmerkov dostavljenih le 1,3 milijona.

V Bruslju močno odmeva protokolarni incident v Ankari, kjer so predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela posedli na stol poleg turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen pa na bližnji kavč. V Evropski komisiji izpostavljajo, da bi morali predsednika obeh institucij obravnavati enako.

Evropska agencija za zdravila (Ema) ugotavlja, da je treba neobičajne krvne strdke v kombinaciji z nizko ravnijo trombocitov opredeliti kot zelo redke stranske učinke cepiva britansko-švedske družbe AstraZeneca proti covidu-19. Obenem potrjuje, da koristi od cepiva še vedno ostajajo večje od tveganj.