Levičarjem v Evropskem parlamentu ni uspelo izsiliti razprave o Sloveniji

Kot so za STA potrdili viri pri največji politični skupini v parlamentu, Evropski ljudski stranki (EPP), razprave o Sloveniji ne bo na dnevnem redu zasedanja prihodnji teden. Bo pa potekala splošna razprava o delovanju Evropskega javnega tožilstva (EPPO), pri čemer po navedbah vira Slovenija naj ne bi bila posebej izpostavljena.

Pri S&D so zaradi po njihovi oceni zaskrbljujoče situacije v Sloveniji podali predlog za plenarno razpravo o vmešavanju slovenske vlade v sodstvo in njenih grožnjah za pravno državo. O predlogu, ki so ga socialisti vložili skupaj z zelenimi in levico v Evropskem parlamentu, je včeraj odločala konferenca predsednikov, ki jo sestavljajo vodje političnih skupin in predsednik Evropskega parlamenta, a ga ni uvrstila na končni dnevni red zasedanja.

Po navedbah virov pri S&D bi lahko razpravo o Sloveniji uvrstili na dnevni red plenarnega zasedanja, ki bo 23. in 24. junija v Bruslju.

Viri pri liberalcih (Renew) so medtem za STA pojasnili, da so podprli predlog S&D glede Slovenije, vendar so ga vezali na razpravo o EPPO in neimenovanju evropskih delegiranih tožilcev, kar naj bi bilo po njihovih navedbah tudi sprejeto.

Predlog S&D je sicer predvideval še, da bi Evropski parlament ob razpravi sprejel tudi resolucijo, česar v dosedanjih primerih obravnave Slovenije v Evropskem parlamentu ni bilo.

V S&D so v zvezi z vladavino prava v Sloveniji še posebej zaskrbljeni v luči bližajočega se slovenskega predsedovanja Svetu EU. Od slovenske vlade pričakujejo jasno stališče, da bo to vprašanje prioriteta tako v okviru predsedovanja uniji kot tudi v Sloveniji.

Nesprejemljivo je, da država, ki prevzema predsedovanje EU, sama ne bi bila pozitiven zgled in ima težave na področju svobode medijev in neodvisnosti sodstva, je na srečanju z novinarji v Bruslju pred plenarnim zasedanjem dejal podpredsednik S&D Pedro Marques, pristojen za komuniciranje in načrtovanje.

Kot zadnji tak zaskrbljujoč primer ravnanja slovenske vlade je izpostavil zaplet glede imenovanja dveh evropskih delegiranih tožilcev.

Marques je bil ob tem kritičen tudi do EPP, katere članica iz Slovenije je tudi stranka SDS. Nerazumljivo je, da v EPP, ki tako odločno zagovarja vladavino prava, molčijo glede Slovenije in ravnanja slovenske vlade, je dejal.

Možnost sprožitve 7. člena Pogodbe EU proti Sloveniji zaradi kršitev vladavine prava se mu zdi sicer preuranjena. Najprej moramo razpravljati o situaciji v Sloveniji, prostor za to je na plenarnem zasedanju parlamenta. Zelo pozorno spremljamo, kaj bo v smislu spoštovanja vladavine prava v posameznih državah članicah storila Evropska komisija, je še dejal Marques.

Evropska komisija naj bi julija objavila drugo letno poročilo o vladavini prava v EU. V parlamentarnem odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve pa je prav včeraj potekala obravnava poročila komisije o vladavini prava v EU za lani.

Odbor je na glasovanju potrdil poročilo, Evropski parlament pa bi o njem lahko razpravljal na mini plenarnem zasedanju konec junija.

Poročevalec EP Domenec Ruiz Devesa je poročilo komisije označil za "dober prvi korak k večjim poudarkom na pomanjkljivostih", med drugim na področju pravosodja, svobode medijev in boja proti korupciji v vseh članicah EU.

Da bi bilo poročilo "učinkovito preventivno orodje", mora vsebovati jasna priporočila in roke za njihovo izpolnitev ter jasne povezave do drugih pravnih orodij, ki bi jih lahko sprožili, če države članice priporočil ne upoštevajo, bodisi v navezavi na člen 7 ali mehanizem pogojevanja črpanja evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava, so navedli pri S&D.