Preiskovalno komisijo, ki bi ugotavljala politično odgovornost vpletenih v kazenski pregon nekdanjega mariborskega župana, zdaj državnega svetnika Franca Kanglerja, in domnevne zlorabe pri njegovem pregonu, je zahteval državni svet na podlagi več kot 20 kazenskih postopkov zoper Kanglerja, ki so se vsi končali v njegovo korist.
Kot je na današnji novinarski konferenci pojasnil Mahnič, bo komisija dokumentacijo, ki se nanaša na Kanglerja, zahtevala od okrožnega in okrajnega sodišča v Mariboru, mariborskega tožilstva, vrhovnega tožilstva, vrhovnega sodišča in Policijske uprave Maribor. Od Arhiva RS pa zahtevajo dokumentacijo, v kateri se omenja Janeza Žirovnika.
Na današnji seji so se sicer člani preiskovalne komisije med drugim seznanili z deli magnetogramov iz sej komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb ter komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti ter gradivom, ki ga hrani DZ.
Na podlagi Kanglerjevega pričanja pa bo komisija načrtovala prihodnje delo oz. oblikovala seznam prič. "Verjetno se zdi malo nenavadno, da je komisija že po 14 dnevih začela z zaslišanji. To je pač način mojega dela," je povedal Mahnič.
Zahtevo državnega sveta po sklicu preiskovalne komisije so sicer pospremile kritike, da bi DZ s takšno preiskavo kršil ustavno načelo delitve oblasti.
Na vprašanje, ali tako hiti z zaslišanjem Kanglerja tudi zato, ker bi se lahko zgodilo, da bi ustavno sodišče vsaj začasno oz. z začasno odredbo ustavilo delo komisije, pa je odgovoril, da ustavno sodišče lahko zadrži zakon o parlamentarni preiskavi. To bi po njegovem mnenju pomenilo, da bi bilo konec dela te preiskovalne komisije in tudi vseh drugih, ki potekajo v DZ, tudi preiskovalne komisije glede DUTB in otroške srčne kirurgije.
"Računam, da sodstvo premore toliko modrosti, da ve, da ne more ustavljati preiskovalne komisije samo za to, ker njim to ne paše," je dodal Mahnič.
Na vprašanje, kako bodo ugotavljali politično odgovornost pri policistih, tožilcih in sodnikih, pa je odgovoril, da je to le ena od 16 točk. Dodal je, da je "šlo za politične pritiske nad delom policije, tožilstva in sodstva". Po njegovih navedbah se išče politično odgovornost pri tistih, pri katerih je to možno.
Kot je še povedal Mahnič, ima pogosto občutek, da so preiskovalne komisije namenjene same sebi, saj pri organih pregona ne pride do epiloga. "Če bo ta komisija ugotovila nepravilnosti, pa jaz resnih upanj, da bi kakorkoli kdorkoli bil sankcioniran, tudi če mu je dokazano, žal nimam. To pa ne pomeni, da nimamo namena opraviti svojega dela," je dodal.
V komisiji sicer sodelujejo le tri opozicijske stranke, saj v koaliciji in Levici svojih članov vanjo niso predlagali.