Državna volilna komisija (DVK) ni bila učinkovita pri pridobivanju in uporabi informacijske podpore za izvajanje svojih nalog v obdobju od januarja 2012 do konec avgusta 2017, meni računsko sodišče. DVK med drugim ni vpeljala enovite informacijske podpore, s katero bi izboljšala informacijsko podporo volilnim in referendumskim opravilom.

Pobudnik referenduma o zakonu o drugem tiru Vili Kovačič v skladu z napovedmi ne popušča v misiji, da z vsemi razpoložljivimi pravnimi sredstvi onemogoči začetek veljave zakona. Danes popoldne bo tako na Vrhovno sodišče vložil pritožbo tudi na poročilo Državne volilne komisije (DVK) o izidu glasovanja na ponovljenem referendumskem glasovanju.

Povolilno dogajanje je danes zaznamovala predvsem NSi. Pričakovano svet stranke ni sprejel ponujenega odstopa predsednika Mateja Tonina, ki se je danes srečal tudi s predsednikom LMŠ Marjanom Šarcem. Poudaril je, da vrat ne zapirajo, da pa bo ključna programska uskladitev. Danes je DVK objavila tudi končne izide volitev, ki pa še niso uradni.

Zmagovalka današnjih parlamentarnih volitev SDS je slavila v vseh osmih volilnih enotah in tudi večini volilnih okrajev. Najbolj prepričljivo so jo podprli volivci v volilni enoti Celje, najmanj volivcev pa je prepričala v volilni enoti Postojna. Le v nekaterih od 88 volilnih okrajev so volivci več glasov kot SDS namenili LMŠ, SD oziroma Levici.

Do 11. ure je na volišča prišlo 34,32 odstotkov volivcev, kar je manj več kot pred štirimi leti (35,58 odstotka).

Dežurna služba ministrstva za notranje zadeve je do 19. ure prejela 65 obvestil o domnevnih kršitvah volilnega molka. Za 38 obvestil so ugotovili, da ne gre za kršitev volilnega molka. Inšpektorat za notranje zadeve tako obravnava 27 zadev, največ, 12, se jih nanaša na deljenje letakov oz. druge volilne propagande, je objavilo ministrstvo.

Enostavno neverjetno je, da Državna volilna komisija pri odločanju o veljavnosti naše liste ni zmogla spoštovati tudi tako osnovnega pravnega standarda kot je zagotovitev objektivnega videza nepristranskosti, je Andrej Čuš ogorčen nad odločitvijo DVK, ki mu je izločila kandidatno listo.

Direktor službe DVK Dušan Vučko je v odzivu na trditve Andreja Čuša, da se ne more znebiti občutka, da so štirje člani DVK pri odločanju o zavrnitvi njihove liste v volilni enoti Ljubljana Center glasovali politično, odgovoril, da imenovanje članov DVK s strani političnih strank določa zakon. DVK je odločala v skladu z zakonom, je poudaril.

Tako kot na septembrskem referendumu o zakonu o izgradnji drugega tira Divača-Koper tudi na današnjem ponovljenem glasovanju pobudnikom zaradi nizke udeležbe ni uspelo zbrati zadostnega števila glasov proti zakonu. Vlada že snuje nadaljnje ukrepe, pobudnik referenduma Vili Kovačič pa napoveduje novo pritožbo.

Državna volila komisija (DVK) je v celoti zavrnila kandidatno listo stranke Andrej Čuš in Zeleni Slovenije v volilni enoti Ljubljana Center. Zaradi neveljavnosti kandidature ene od kandidatk lista namreč ne izpolnjuje več zakonskih zahtev glede spolnih kvot. Čuš je že napovedal pritožbo na vrhovno sodišče.

Razlog za delno zavrnitev kandidatne liste Stranke slovenskega naroda (SSN) v volilni enoti Postojna je smrt enega od kandidatov, in sicer je umrl lani, so za STA pojasnili v postojnski volilni komisiji. Drugi kandidati na listi SSN se bodo še vedno lahko potegovali za poslanske sedeže.

Stranki SD ter Andrej Čuš in Zeleni Slovenije sta za parlamentarne volitve kandidirali isto kandidatko, in to Mileno Babič, so za STA potrdili na Državni volilni komisiji (DVK), ki bo zaplet obravnavala na sredini seji. Po zakonski določbi se v tem primeru šteje za veljavno kandidaturo tista, ki je bila določena prva, kar je po podatkih DVK SD.

Kandidatne liste za junijske predčasne državnozborske volitve je do četrtka do polnoči, ko se je iztekel rok, vložilo 25 strank oziroma list, od tega 22 v vseh osmih volilnih enotah. Kandidature sicer še niso potrjene, volilne komisije volilnih enot bodo njihovo zakonitost preverjale v prihodnjih dneh.

Kandidatne liste za parlamentarne volitve je danes do 12. ure vložilo 22 strank, od tega deset v vseh osmih volilnih enotah, so sporočili iz Državne volilne komisije (DVK). Presenečenje pri doslej vloženih kandidaturah je skupna lista strank Sloga in ZL-DSD, ki sta do nedavnega napovedovali samostojen nastop na volitvah.

Politične stranke in liste, ki se nameravajo na junijskih predčasnih državnozborskih volitvah potegovati za poslanske sedeže, imajo le še danes čas za vložitev kandidatnih list. Rok se bo iztekel opolnoči, kandidature pa je doslej po zadnjih podatkih vložilo 15 strank.

Nekaj dni pred iztekom roka za vložitev kandidatnih list za junijske predčasne državnozborske volitve je kandidature vložilo 15 političnih strank, od tega osem v vseh volilnih enotah. Stranki Alenke Bratušek in Bojana Dobovška sta kandidatne liste podkrepili s podpisi treh poslancev, ni pa še znano, katerih.

Volilna kampanja pred junijskimi predčasnimi parlamentarnimi volitvami bo uradno stekla v petek, 4. maja. Državna volilna komisija (DVK) je sicer sprva kot začetek kampanje določila 3. maj, a so datum zaradi napačnega izračuna rokov nato popravili.

Stranke za vložitev kandidatne liste na parlamentarnih volitvah potrebujejo podpise treh poslancev ali 100 volivcev v vsaki volilni enoti. S 50 podpisi volivcev pa lahko kandidature vložijo le, če po statutu stranke kandidatne liste določijo člani stranke in ne njeni organi, pojasnjuje Državna volilna komisija. A je takih strank le peščica.

Po razpisu predčasnih državnozborskih volitev, ki bodo 3. junija, danes že začenjajo teči roki za njihovo izvedbo. Tako lahko politične stranke in volivci že predlagajo kandidate za poslance, kandidatne liste pa bo mogoče vlagati do 3. maja. Podrobnejši rokovnik za izvedbo volitev bo danes določila Državna volilna komisija.

Potem ko bodo v ponedeljek začeli teči roki za izvedbo volilnih opravil, bodo volivci že imeli priložnost izraziti podporo posameznim kandidatom, mogoče pa bo tudi že vlaganje kandidatur. Te bo mogoče vložiti do 3. maja, ko bo stekla tudi uradna volilna kampanja.