Dežurna služba ministrstva za notranje zadeve je do 19. ure prejela 65 obvestil o domnevnih kršitvah volilnega molka. Za 38 obvestil so ugotovili, da ne gre za kršitev volilnega molka. Inšpektorat za notranje zadeve tako obravnava 27 zadev, največ, 12, se jih nanaša na deljenje letakov oz. druge volilne propagande, je objavilo ministrstvo.

Enostavno neverjetno je, da Državna volilna komisija pri odločanju o veljavnosti naše liste ni zmogla spoštovati tudi tako osnovnega pravnega standarda kot je zagotovitev objektivnega videza nepristranskosti, je Andrej Čuš ogorčen nad odločitvijo DVK, ki mu je izločila kandidatno listo.

Direktor službe DVK Dušan Vučko je v odzivu na trditve Andreja Čuša, da se ne more znebiti občutka, da so štirje člani DVK pri odločanju o zavrnitvi njihove liste v volilni enoti Ljubljana Center glasovali politično, odgovoril, da imenovanje članov DVK s strani političnih strank določa zakon. DVK je odločala v skladu z zakonom, je poudaril.

Tako kot na septembrskem referendumu o zakonu o izgradnji drugega tira Divača-Koper tudi na današnjem ponovljenem glasovanju pobudnikom zaradi nizke udeležbe ni uspelo zbrati zadostnega števila glasov proti zakonu. Vlada že snuje nadaljnje ukrepe, pobudnik referenduma Vili Kovačič pa napoveduje novo pritožbo.

Državna volila komisija (DVK) je v celoti zavrnila kandidatno listo stranke Andrej Čuš in Zeleni Slovenije v volilni enoti Ljubljana Center. Zaradi neveljavnosti kandidature ene od kandidatk lista namreč ne izpolnjuje več zakonskih zahtev glede spolnih kvot. Čuš je že napovedal pritožbo na vrhovno sodišče.

Razlog za delno zavrnitev kandidatne liste Stranke slovenskega naroda (SSN) v volilni enoti Postojna je smrt enega od kandidatov, in sicer je umrl lani, so za STA pojasnili v postojnski volilni komisiji. Drugi kandidati na listi SSN se bodo še vedno lahko potegovali za poslanske sedeže.

Stranki SD ter Andrej Čuš in Zeleni Slovenije sta za parlamentarne volitve kandidirali isto kandidatko, in to Mileno Babič, so za STA potrdili na Državni volilni komisiji (DVK), ki bo zaplet obravnavala na sredini seji. Po zakonski določbi se v tem primeru šteje za veljavno kandidaturo tista, ki je bila določena prva, kar je po podatkih DVK SD.

Kandidatne liste za junijske predčasne državnozborske volitve je do četrtka do polnoči, ko se je iztekel rok, vložilo 25 strank oziroma list, od tega 22 v vseh osmih volilnih enotah. Kandidature sicer še niso potrjene, volilne komisije volilnih enot bodo njihovo zakonitost preverjale v prihodnjih dneh.

Kandidatne liste za parlamentarne volitve je danes do 12. ure vložilo 22 strank, od tega deset v vseh osmih volilnih enotah, so sporočili iz Državne volilne komisije (DVK). Presenečenje pri doslej vloženih kandidaturah je skupna lista strank Sloga in ZL-DSD, ki sta do nedavnega napovedovali samostojen nastop na volitvah.

Politične stranke in liste, ki se nameravajo na junijskih predčasnih državnozborskih volitvah potegovati za poslanske sedeže, imajo le še danes čas za vložitev kandidatnih list. Rok se bo iztekel opolnoči, kandidature pa je doslej po zadnjih podatkih vložilo 15 strank.

Nekaj dni pred iztekom roka za vložitev kandidatnih list za junijske predčasne državnozborske volitve je kandidature vložilo 15 političnih strank, od tega osem v vseh volilnih enotah. Stranki Alenke Bratušek in Bojana Dobovška sta kandidatne liste podkrepili s podpisi treh poslancev, ni pa še znano, katerih.

Volilna kampanja pred junijskimi predčasnimi parlamentarnimi volitvami bo uradno stekla v petek, 4. maja. Državna volilna komisija (DVK) je sicer sprva kot začetek kampanje določila 3. maj, a so datum zaradi napačnega izračuna rokov nato popravili.

Stranke za vložitev kandidatne liste na parlamentarnih volitvah potrebujejo podpise treh poslancev ali 100 volivcev v vsaki volilni enoti. S 50 podpisi volivcev pa lahko kandidature vložijo le, če po statutu stranke kandidatne liste določijo člani stranke in ne njeni organi, pojasnjuje Državna volilna komisija. A je takih strank le peščica.

Po razpisu predčasnih državnozborskih volitev, ki bodo 3. junija, danes že začenjajo teči roki za njihovo izvedbo. Tako lahko politične stranke in volivci že predlagajo kandidate za poslance, kandidatne liste pa bo mogoče vlagati do 3. maja. Podrobnejši rokovnik za izvedbo volitev bo danes določila Državna volilna komisija.

Potem ko bodo v ponedeljek začeli teči roki za izvedbo volilnih opravil, bodo volivci že imeli priložnost izraziti podporo posameznim kandidatom, mogoče pa bo tudi že vlaganje kandidatur. Te bo mogoče vložiti do 3. maja, ko bo stekla tudi uradna volilna kampanja.

Pobudnik referenduma o zakonu o drugem tiru Vili Kovačič se je že pritožil zoper sklep Državne volilne komisije o datumu ponovljenega glasovanja. Če s pritožbo in poznejšim referendumom ne bi uspeli, ostaja možnost pritožbe na rezultat, je dejal Kovačič in napovedal, da bodo "cirkus vrteli do onemoglosti, da se bo neizvajanje zakona podaljševalo".

Državna volilna komisija (DVK) bo v torek sprejela sklep o določitvi datuma ponovnega glasovanja na referendumu o zakonu o drugem tiru. Osnutek sklepa predvideva, da bi bil ponovni referendum v nedeljo, 13. maja.

Državna volilna komisija (DVK) bo danes po pričakovanjih prejela sodbo vrhovnega sodišča, s katero je to razveljavilo izid septembrskega referenduma o zakonu o drugem tiru in komisiji naložilo, da razpiše novega. Nov datum referenduma mora razpisati v 48 urah, kar pomeni, da bo ta znan najkasneje v sredo.

Državna volilna komisija (DVK) je za izvedbo prvega in drugega kroga volitev predsednika republike lani jeseni porabila nekaj manj kot 5,23 milijona evrov. To je 98.000 evrov manj, kot so porabili za volitve leta 2012, so danes sporočili z DVK.

Pristojne volilne komisije, ki določajo volišča, morajo dosledno upoštevati veljavno zakonodajo in omogočiti, da so volišča dostopna invalidom, so za STA sporočili z ministrstva za javno upravo. S tem so se odzvali na kritiko vodstva Državne volilne komisije (DVK), ki je vladi očitalo ignorantski odnos do problema dostopnosti volišč.