V parku pod Lipo sprave so tudi letos zaznamovali dan krivde, odpuščanja in sprave. Predsednik republike Borut Pahor je v govoru spomnil na dolgoletna prizadevanja za popravo krivic. V letos sprejeti izjavi SAZU pa je prepoznal dokument, ki doslej najbolj prepričljivo nagovarja javnost k spravi, zato jo je ob tej priložnosti tudi slovesno posvojil.

Predsednik republike Borut Pahor in predsednik Slovenske škofovske konference Stanislav Zore sta pred 30-letnico osamosvojitve države poudarila, da je treba delovati skupaj, kot so na začetku naše države, ko je imela komisija za pravičnost in mir pomembno vlogo pri demokratizaciji in zavzemanju za človekove pravice.

Predsednik države je v oddaji Politično na TV Slovenija napovedal odlikovanje Slovenske tiskovne agencije (STA), koprskega dopisništva RTV Slovenija in slovenskega dopisništva italijanske javne televizije RAI. Spregovoril je tudi o slovenskem predsedovanju EU, političnih razmerah v državi ter svojem sodelovanju z vlado in parlamentom.

Predsednik države Borut Pahor se ne strinja, da bi bila v Sloveniji politična kriza. A je v »krizi« tudi sam, čeprav bi bilo vendarle bolje reči, da se vse pogosteje znajde v škripcih.

Upokojeni ljubljanski nadškof Anton Stres je v pridigi na današnji vsakoletni spominski slovesnosti za pobite v Kočevskem rogu opozoril, da sprava v slovenski družbi še vedno ni bila dosežena. Kot pogoj, da do nje pride, je izpostavil razkritje resnice o pobojih, obsodbo tistih, ki so jih zagrešili, na drugi strani pa odpuščanje.

Slovenija si želi z vso odgovornostjo izpeljati še eno uspešno predsedovanje Svetu EU, je dejal predsednik republike Borut Pahor v včerajšnjem pogovoru z bruseljskimi think tanki. Ob tem je izrazil željo, da bi Slovenija lahko izkoristila priložnosti predsedovanja za krepitev unije in učvrstitev svoje vloge v njej.

Poslanci opozicije so včeraj v izjavah pred DZ komentirali nedeljsko izjavo predsednika republike Boruta Pahorja, da Slovenija ni v politični krizi. Poslanec LMŠ Nik Prebil meni, da se Pahor spreneveda. Po mnenju poslanca Levice Mihe Kordiša se Pahor glede tega pretvarja. Vodja poslancev SAB Maša Kociper pa Pahorjevo izjavo težko razume.

Predsednik republike Borut Pahor je danes na posvetu slovenske diplomacije na Brdu pri Kranju pozval h krepitvi proevropskih idej in predvsem k temu, da predsedovanje Svetu EU "opravimo z zrelostjo, sodelovanjem in odgovornostjo".

Slovenija ni v politični krizi, se pa nahaja v razmerah povečane politične negotovosti, je včeraj ob srečanju s predsednikoma Nemčije in Portugalske na Brdu pri Kranju dejal predsednik republike Borut Pahor. O usodi vlade odločata vlada in parlament, to ni v pristojnosti predsednika republike, je še poudaril.

Akademika Ivan Čuk in Aleks Leo Vest sta poslala odprto pismo veleposlanici Nemčije Natalii Kauther in jo opozorila na ponarejanje zgodovine, ko gre za sokolsko gibanje, komuniste in Josipa Vidmarja.

Predsednik republike Borut Pahor je danes gostil vodstvo Društva slovenskih pisateljev (DSP). Na pogovoru so si izmenjali poglede na vprašanja, kako naj vsakdo po svojih močeh prispeva k "renesansi javne razprave o pomembnih družbenih vprašanjih, ki zadevajo vse", so sporočili iz predsednikovega urada.

Predsednik republike Borut Pahor je na današnji spominski slovesnosti Mestne občine Maribor ob 30. obletnici Pekrskih dogodkov poudaril, da "Slovenci zmagujemo, če sodelujemo". "To zmagovalno miselnost bomo letos, ob obletnici, pogrešali," je dodal.

Na osrednjem vadišču Slovenske vojske na Počku bo danes potekala prestavitev niza vaj Defender Europe 2021. Ob premierju Janezu Janši in ministru za obrambo Mateju Toninu si jo bo ogledal tudi poveljnik ameriških sil v Evropi general Todd D. Wolters. Slednjega bo pred tem sprejel tudi predsednik republike Borut Pahor.

Upravni odbor Društva slovenskih pisateljev je na predsednika Boruta Pahorja in premierja Janeza Janšo ter vse ostale odgovorne v državi naslovil opozorilno pismo glede zaskrbljujoče politične, gospodarske in moralne krize slovenske družbe ter socialne krize mnogih državljanov. Ob tem se zavedajo, da je njihov poziv zelo verjetno zaman.

Predsednik republike Borut Pahor je ocenil, da je bil današnji vrh procesa Brdo-Brioni ob 10. obletnici pobude uspešen, a zelo zahteven. Kot je dejal, v skupni izjavi, ki so jo sprejeli na Brdu pri Kranju, pozivajo EU, naj vidi Zahodni Balkan kot celoto in ne samo kot posamične države. V dokumentu sicer ni omenjeno nasprotovanje spreminjanju meja.

V Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu je danes potekala osrednjo slovesnost ob dnevu Slovenske vojske (SV). Predsednik republike in vrhovni poveljnik SV Borut Pahor je v nagovoru ocenil, da se začenja novo obdobje SV, ko bo s svojo profesionalnostjo predanostjo in usposobljenostjo še naprej vojaški steber naše nacionalne varnosti.

Predsednik države Borut Pahor ima po besedah naših sogovornikov, diplomatov, ki pa ne želijo biti imenovani, še manj možnosti za nadaljevanje kariere na mednarodni ravni. Sploh pa ne v OZN, kjer nima nobenih izkušenj, poleg tega bo Portugalca Antónia Guterresa po koncu mandata, ki traja predvidoma deset let, nasledil nekdo z druge celine, verjetno iz Latinske Amerike. Tik pred koncem mandata se bo iztekla funkcija generalnega sekretarja Nata Norvežanu Jensu Stoltenbergu, ki jo sicer lahko tudi podaljša, a vendar je Pahor prekratek za njegovega naslednika.

Evropski poslanci Milan Brglez, Franc Bogovič, Tanja Fajon in Ljudmila Novak so v pismu predsedniku republike Borutu Pahorju izrazili zaskrbljenost nad psihosocialno situacijo ter splošnim družbenim ozračjem v Sloveniji. Prosijo ga, da s svojo avtoriteto, ki jo predsedniku daje ustava, naredi vse za umiritev situacije.

»Borut je živel, delal vtis, igral fasado in pustil, da so tovariši v ozadju pod to kuliso vladali in ubijali,« je prvak SDS Janez Janša zapisal pred predsedniški volitvami leta 2017 v zapisu s filmskim naslovom Živi in pusti umreti: »Pravzaprav ta naslov celovito označuje tudi ostalo politično delovanje Boruta Pahorja na pomembnih političnih funkcijah.«

Konec prihodnjega leta se bo iztekel drugi mandat predsednika republike Boruta Pahorja, po katerem svoje funkcije ne bo več mogel ponoviti. Ker bo takrat dopolnil 59 let, še ne bo izpolnjeval pogojev za upokojitev, zato bo moral poiskati novo zaposlitev.