Pahor pod Lipo sprave: Izjava SAZU doslej najbolj prepričljivo nagovarja javnost k spravi

Pahor je v nagovoru v spominskem parku na ljubljanskih Žalah spomnil, da je bil ravno na današnji dan pred 30 leti pod Lipo sprave prebran predlog deklaracije o narodni spravi. Zato so ta dan razglasili za dan krivde, odpuščanja in sprave. V 30 letih je bilo storjeno marsikaj, da bi se krivice popravile in bi bila "v kolektivno zavest priklicana jasnejša zgodovinska resnica".

Bilo je tudi več poskusov, da bi se sprava ubesedila v neki izjavi, ki bi jo sprejela referenčna institucija. Nazadnje je Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) februarja letos sprejela Izjavo o slovenski spravi. Po oceni Pahorja gre za najbolj temeljit dokument, ki je bil sprejet na ravni ugledne institucije in ki slovensko javnost k spravi nagovarja "na doslej najbolj prepričljiv način".

V njenem zaključku poziva slovensko javnost, "zlasti njen političen del in vse dejavnike javnega življenja, da se pridruži tej izjavi, jo posvoji in deluje v skladu z njo v skrbi za našo skupno prihodnost". V skladu s tem se je Pahor kot predsednik republike in kot državljan danes pridružil tej izjavi. "Tukaj, pred Lipo sprave, jo bom slovesno posvojil," je dejal.

K branju izjave in k posvojitvi, če se z njo strinjajo, je ob tej priložnosti pozval tudi druge, ki razmišljajo podobno. Spomnil je na polemične odmeve na to izjavo, vendarle pa Pahor meni, da je po več desetletjih poskusov nastal dokument, primeren za to, da o posvojitvi razmišlja tudi širša javnost.

SAZU v izjavi, ki jo je izdala ob 30-letnici samostojne slovenske države, med drugim ocenjuje, da moramo Slovenci doseči soglasje o temeljnih vrednotah, na katerih temelji narodna skupnost. Ne bi smelo biti sporno, da je bil upor proti okupatorju upravičen, oborožena kolaboracija z okupatorjem pa ne. Obenem menijo, da polastitev NOB s strani komunistične partije in revolucionarni teror nista bila upravičena, odpor proti temu pa je bil.

Na slovesnosti je ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore opravil molitev za vse, ki so se trudili za samostojno državo in ki so zanjo darovali svoje življenje, pa tudi za vse, ki so umrli, "ker je brat dvignil roko nad brata".

Zbrane je nagovoril tudi teolog Janez Juhant. Ob 30-letnici samostojne države je pozval k še močnejšemu medsebojnemu spoštovanju ter h krepitvi zavesti resnice in pravičnosti. "Smo pravna in demokratična država. Ni ne levih, ne desnih rabljev, ne žrtev, smo samo občutljiva, spoštovanja in ljubezni potrebna bitja," je poudaril.

Kulturni program slovesnosti so popestrili operni pevec Lucas Somoza Osterc in dijaki Škofijske klasične gimnazije z recitacijo poezije.