Prijavljeni ste kot
27. maj. 2021
V poslanskih skupinah so po zavrnitvi predloga ustavne obtožbe premierja Janeza Janše različno ocenili, ali rezultat kaže, da večine v DZ nima vlada ali opozicija. Za predlog je bilo 42 glasov, proti 44, za uspeh jih je bilo nujnih 46. Za SDS je rezultat pričakovan, predlagatelji pa so ponovili, da imamo "viseči" parlament in je čas za volitve.
26. maj. 2021
Državni zbor predsednika vlade Janeza Janšo ne bo obtožil pred ustavnim sodiščem, saj takšen predlog na današnji seji DZ ni dobil zadostne podpore. Za predlog ustavne obtožbe je namreč glasovalo 42 poslancev, proti pa 44.
Premier Janez Janša je v DZ dejal, da glede na število precepljenih, prebolevnikov in trenutno epidemiološko stanje v državi možno pričakovati, da je razglasitev epidemije do sredine junija zadnja in bo lahko država prešla v prehodno obdobje, ko bo večina ukrepov odpravljena. Pred sabo vidi leto okrevanja, ki bo hitrejše od povprečja članic EU.
V koalicijskih strankah menijo, da očitki v predlogu ustavne obtožbe premierju Janezu Janši ne vzdržijo in da je namen predlagateljev obtožbe politično obračunavanje. Zato predloga ustavne obtožbe ne bodo podprli, prav tako ne v poslanski skupini SNS. Tudi v DeSUS menijo, da gre pri predlogu za populistične poteze, glasovali bodo po svoji vesti.
DZ bo v petek odločal tudi o predlogu koalicije za razrešitev predsednika DZ Igorja Zorčiča, razen če bo kdo predlagal umik te točke, je v izjavi danes pojasnil Zorčič. To točko je namreč uvrstil na dnevni red seje med mandatno-volilne zadeve. DZ se mora po njegovem mnenju prešteti in če bo zbranih 46 glasov, "vemo, da imamo novo koalicijo".
DZ je začel obravnavo ustavne obtožbe premierja Janeza Janše, v kateri mu poslanci LMŠ, SD, Levice in SAB očitajo, da dopušča oz. diktira kršitev pravnih aktov oz. preprečuje njihovo izvajanje. "Samovoljno, avtoritarno. Škodljivo in nevarno. V posmeh demokraciji in kot norčevanje iz lastne države in ljudi," je poudaril Jani Möderndorfer (LMŠ).
Marko Ilešič včeraj ni dobil potrebne podpore v DZ za izvolitev za sodnika na Sodišču EU. Za izvolitev bi moral dolgoletni član tega sodišča prejeti najmanj 46 glasov podpore, a jih je le 37, proti pa je glasovalo 43 poslancev. Šest glasovnic pa je bilo na tajnem glasovanju neveljavnih.
25. maj. 2021
Referendum o noveli zakona o vodah bo 11. julija, torej teden dni pozneje od prvotnega predloga, je s tesno večino sklenil DZ. Nov datum so na izredni seji DZ predlagale koalicijske SDS, NSi in SMC, čemur so ostro nasprotovali v delu opozicije. Poslanci so bili razdeljeni tudi glede vsebine novele, iz obeh strani je bilo slišati očitke o zavajanju.
24. maj. 2021
Kolegij predsednika DZ se je danes dogovoril o dveh izrednih sejah. V torek bodo določili datum referenduma o noveli zakona o vodah, od srede pa bo seja s točkami, ki bi morale biti na redni seji. Za sredo je predvidena točka o predlogu ustavne obtožbe premierja Janeza Janše, v petek pa utegnejo odločati o razrešitvi predsednika DZ Igorja Zorčiča.
23. maj. 2021
DZ bo v torek na izredni seji predvidoma določil datum referenduma o noveli zakona o vodah, od srede pa bo obravnaval točke, ki bi jih moral na redni seji. Potek bo določil kolegij predsednika DZ, na dnevnem redu pa je več zakonov in predlog ustavne obtožbe premierja Janeza Janše. Če bodo odločali o položaju predsednika DZ Igorja Zorčiča, ni jasno.
20. maj. 2021
Izredni seji DZ, ki ju koalicija in opozicija zahtevata po zavrnitvi dnevnega reda redne seje, bosta prihodnji teden, so se na posvetu dogovorili predsednik DZ Igor Zorčič in vodje poslanskih skupin. V torek bodo začeli sejo glede predloga ustavne obtožbe premierja Janeza Janše, sledila pa bo seja z večino točk, ki so bile uvrščene na redno sejo.
19. maj. 2021
Predsednik DZ Igor Zorčič se bo z vodji poslanskih skupin danes posvetoval o nadaljnjem delu DZ. Po tistem, ko so poslanci v ponedeljek zavrnili dnevni red redne seje, je pričakovati dogovor o sklicu dveh izrednih sej, ki sta ju zahtevali koalicija in opozicija. Težko se bodo izognili razpravi o zahtevi opozicije glede članstva v delovnih telesih.
18. maj. 2021
Včerajšnje dogajanje v DZ je znova pokazalo, da je njegovo delovanje oteženo, včasih celo onemogočeno. Nobena stran namreč nima a priori večine, pač pa se mora zanjo potruditi, je za STA spomnil Miro Haček s FDV. Ta položaj daje precejšnjo moč zunajkoalicijskim podpornicam vlade, manjšinska poslanca pa potiska v nehvaležno vlogo, meni.
17. maj. 2021
Potem ko so danes z 42 glasovi za in 42 proti zavrnili dnevni red redne seje DZ, na kateri bi morali poleg številnih zakonov obravnavati tudi predlog ustavne obtožbe predsednika vlade Janeza Janše, so poslanci LMŠ, SD, Levice in SAB že zahtevali sklic izredne seje s to točko. Po njihovem mnenju se kaže, da koalicija v DZ nima večine.
Komisija DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) bo v 14 dneh vložila naznanilo suma zlorabe položaja pri zaposlitvi znanke nekdanjega premiera Marjana Šarca na Sovi. Kaznivega dejanja sumijo Šarca, nekdanjega državnega sekretarja v Šarčevem kabinetu Damirja Črnčeca ter nekdanjega direktorja Sove Rajka Kozmelja, so pojasnili danes. Gre za razvpito afero "lepa N" o zaposlitvi Šarčeve znanke Nataše Hribar, ki je dobila službo v Sovi.
Poslanke in poslanci na začetku majske seje niso potrdili predlaganega dnevnega reda redne seje DZ. Ob 84 navzočih poslancih je za dnevni red glasovalo 42 poslancev in proti 42. Predsednik DZ Igor Zorčič je tako sejo DZ zaključil, še preden se je začela. Premier Janez Janša in vodja poslancev SDS Danijel Krivec sta glasovanje označila za absurd.
16. maj. 2021
Z današnjim dnem je steklo zbiranje najmanj 30.000 podpisov volivcev v podporo pobudi za začetek postopka spremembe ustave, ki jo je vložila stranka Resni.ca. Pobudniki želijo s spremembo ustave doseči, kot navajajo, prepoved prisilnega cepljenja in diskriminacijo na podlagi cepljenja. Zbiranje podpisov bo potekalo do vključno 14. julija.
14. maj. 2021
Poslanci so na današnji seji DZ z 49 glasovi za in 34 proti potrdili vladno novelo zakona o nalezljivih boleznih, ki med drugim uvaja nadzor nad izvajanjem karantene na domu. Za nespoštovanje ukrepa so predvidene globe med 400 in 4000 evrov.
