Prijavljeni ste kot
28. jul. 2021
Več znanstvenikov je v minulih dneh opozorilo na nedoslednosti pri delovanju ARRS. Tujim recenzentom je agencija namreč v 68 primerih projekte posredovala le v slovenščini, čeprav so prijavitelji agenciji posredovali tudi angleško različico. Na ARRS so pojasnili, da vzrok za napako preiskujejo, vseh 68 prijav pa bodo vrnili v ponovno ocenjevanje.
11. jul. 2021
Britanski milijarder Richard Branson je danes z vzletišča v zvezni državi Nova Mehika poletel v vesolje in po približno enournem poletu varno pristal na Zemlji.
V Belgiji je bila 90-letna ženska, ki je marca umrla za covidom-19, okužena z dvema različicama novega koronavirusa. Okužena je bila z različico alfa, ki so jo najprej odkrili v Veliki Britaniji, in različico beta, ki so jo najprej odkrili v Južni Afriki. Raziskovalci so ob tem povedali, da je verjetno fenomen okužbe z dvema različicama podcenjen.
2. jul. 2021
Britanski milijarder Richard Branson je v četrtek napovedal, da bo v vesolje poletel pred ameriškim milijarderjem Jeffom Bezosom. Branson naj bi izven Zemljine orbite poletel 11. julija, Bezos pa 20.
24. jun. 2021
Cepivi proti covidu-19 proizvajalcev Pfizer in AstraZeneca sta učinkoviti tudi proti različicama novega koronavirusa delta in kapa, ki so ju odkrili v Indiji in veljata za zelo nalezljivi, so ugotovili britanski znanstveniki. To so danes potrdili tudi v Pfizerju.
15. jun. 2021
Zasavska ljudska univerza (ZLU) in Vrtec Zagorje sta bila vključena v dvoletni projekt Erasmus+ z naslovom "Verižni eksperiment v vrtcu", ki ga koordinira Ljudska univerza Jesenice. Poleg Slovenije sodelujejo še partnerji s Hrvaške, Italije in Poljske. Namen projekta je bil zagotoviti razvoj osnovnih tehničnih in znanstvenih spretnosti že pri predšolskih otrocih in z medgeneracijskim učenjem spodbuditi zanimanje mladih za tehnične poklice.
27. maj. 2021
Znanstveniki z Goethejeve univerze v nemškem Frankfurtu menijo, da so ugotovili vzrok redkih motenj strjevanja krvi po cepljenju s cepivoma proti covidu-19 proizvajalcev AstraZeneca in Johnson & Johnson. Težava, ki jo je mogoče odpraviti, je v adenovirusnem vektorju, ki v telo prenaša genska navodila za proteine S novega koronavirusa.
22. feb. 2021
EU bo za financiranje projekta fuzijskega reaktorja Iter v letih od 2021 do 2027 namenila 5,61 milijarde evrov, je danes, kot so sporočili iz Bruslja, sklenil Svet EU. Reaktor postavljajo v bližini Marseilla na jugu Francije.
20. feb. 2021
Cepivo britansko-švedskega podjetja AstraZeneca in oxfordske univerze proti covidu-19 je učinkovitejše, če je oseba z drugim odmerkom cepljena najmanj 12 tednov po prvem. V tem primeru znaša učinkovitost 81 odstotkov, pri časovnem razmaku do šestih tednov pa 55.
8. feb. 2021
Južna Afrika je odložila začetek cepljenja proti covidu-19 s cepivom britansko-švedskega podjetja AstraZeneca. Za to so se odločili, potem ko je študija pokazala, da to cepivo nudi zgolj "minimalno" zaščito pred blagim do zmernim potekom covida-19 po okužbi z južnoafriško različico. V Veliki Britaniji medtem vztrajajo pri cepljenju s tem cepivom.
13. jan. 2021
Dr. Janez Jurij Arnež, doktor molekularne biofizike in biokemije ter duhovnik v Kopru se je razpisal o nujnosti cepljenja proti koronavirusu in strokovno je razložil delovanje najbolj razširjenih cepiv. "Bolj ko je virus nalezljiv, več ljudi se mora cepiti, da se doseže čredna imunost," spodbuja Arnež. Njegov poziv objavljamo v celoti.
11. jan. 2021
Ključni mejnik v boju proti pandemiji covida-19, ki je ohromila življenja po celem svetu, je varno in učinkovito cepivo. To mora biti čim prej in čim bolj široko dostopno po celem svetu, so pozvali sodelujoči v današnjem spletnem pogovoru v okviru portala STAznanost.
27. okt. 2020
Ameriška vesoljska agencija Nasa je potrdila, da Luna le ni tako suha kot poper in da je na površju Lune več vode, kot so menili doslej. Molekule vode so odkrili tudi v mineralnih zrncih, še več pa jo je verjetno v senčnih delih Lune. Znanstveniki se že nadejajo, da bo vode dovolj za postavitev lunarne postaje.
19. sep. 2020
Eno od Ig Nobelovih nagrad so letos podelili tudi voditeljem držav, ki zmanjšujejo pomen novega koronavirusa. Eno od nagrad za dosežke, ob katerih "se ljudje najprej nasmehnejo, nato pa zamislijo", pa so prejeli tudi znanstveniki za iskanje narcisoidnih oseb na podlagi preučevanja obrvi.
11. sep. 2020
Nova zvrst pajka, ki živi v kraških jamah na hrvaški gori Biokovo, je dobila ime po hrvaški boksarski legendi Mateju Parlovu, so objavili v mednarodnem znanstvenem časopisu Systematics and Biodiversity. Gre za nekaj več kot tri milimetre velikega pajka iz rodu harpactea, ki živi v globokih dinarskih kraških jamah na Biokovu.
3. sep. 2020
Vodja projekta Trisat Iztok Kramberger in direktor Centra odličnosti Vesolje-SI, kjer so razvili satelit Nemo HD, Tomaž Rodič sta za STA sporočila, da je izstrelitev prvih slovenskih satelitov potekala brez težav. Kramberger je ob tem izrazil veselje, a poudaril, da se resno delo šele začenja. Rodič vtise ob izstrelitvi še zbira.
28. avg. 2020
Obstoječa pravila, po katerih naj bi bilo za preprečevanje širjenja okužb z novim koronavirusom ključno ohranjanje dveh metrov medsebojne razdalje, so utemeljena na zastarelih znanstvenih ugotovitvah in so preveč poenostavljena, opozarja skupina britanskih in ameriških znanstvenikov.
23. avg. 2020
V francoski pokrajini Provansi, poznani po čudoviti naravi, poljih sivke in sončnic, ki pokrajino še pobarvajo in naredijo še bolj pravljično so v mestu Cadarache začeli sestavljati največjo in tudi najbolj kompleksno napravo do zdaj, fuzijski reaktor v katerem bodo znanstveniki poskušali ustvariti sonce oziroma razmere kot so na soncu, brez katerega ne bi bilo ne sivke, ne sončnic, ne Provanse in ne nas, ki vse to občudujemo. In fuzija oziroma energija, ki bi jo lahko pridobivali iz fuzijskih elektrarn bi oziroma bo pripomogla k temu, da bomo vse to še dolgo lahko občudovali, saj gre za nizkoogljičen in trajnostni vir energije, se pravi nekaj k čemur pozivajo vsi okoljevarstveniki sveta in k čemu bi morali stremeti vsi. In pri tej zagonetni sestavljanki aktivno sodelujejo tudi Slovenci, med drugimi Luka Snoj, vodja odseka za reaktorsko fiziko na Inštitutu Jožefa Stefana.
