Ruski državni arhiv je danes objavil doslej tajne arhive o pokolu
poljskih častnikov in drugih v Katinskem gozdu leta 1940, ki ga je
zakrivila tajna sovjetska policija. Objavo arhivov je ukazal sam ruski
predsednik Dmitrij Medvedjev. Zaenkrat gre sicer zgolj za prvi paket arhivov, ki je bil že dostopen specializiranim raziskovalcem.
Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, gre zaenkrat zgolj za objavo "paketa številka 1", s katerega so bile oznake tajno umaknjene že v 90. letih prejšnjega stoletja, vendar so imeli dostop do njih samo specializirani raziskovalci. Zdaj so te podatke objavili tudi na spletnih straneh ruskega državnega arhiva.
Objavo arhivov o Katinu je že dolgo zahtevala Poljska, o tem pa naj bi se osebno v začetku aprila na komemoraciji v Katinskem gozdu ob 70. obletnici pokola dogovorila tudi premiera obeh držav, poljski Donald Tusk in Vladimir Putin. Svoje je k temu spravnemu aktu verjetno prispevala tudi letalska nesreča poljskega državnega vrha s predsednikom Lechom Kaczynskim na čelu, do katere je prav tako prišlo v Katinskem gozdu tri dni po srečanju Tuska in Putina in ki je pomenila tragedijo tako za Poljsko kot tudi za Rusijo.
Katinski gozd, ki je danes na zahodu Rusije, je tako znova kruto vplival na usodo poljskega naroda; prvič ob začetku druge svetovne vojne, ko je Stalinova tajna policija NKVD s streli v glavo pokončala okoli 20.000 poljskih častnikov, rezervistov, policistov in intelektualcev, zdaj pa še z nesrečo poljskega predsednika in še na desetine poljskih političnih, vojaških in cerkvenih voditeljev, ki so bili namenjeni na komemoracijo ob 70. obletnici pokola.
Objava arhivov je bila letos glavna želja Poljakov. Gre za dokumente, ki so nastali na podlagi zaslišanj vseh kasneje ustreljenih s strani častnikov NKVD. Dostop do njih bi poljskim zgodovinarjem omogočil, da končno sestavijo popoln seznam žrtev, svojcem pa ponudil dragocen vpogled v zadnje dni življenja ubitih.
Do pokola v Katinu je prišlo med 3. aprilom in 19. majem 1940 in sicer na območju, ki ga je po usklajenem napadu Nemčije in Sovjetske zveze na Poljsko leta 1939 zavzela Rdeča armada, v ruskem Katinskem gozdu zahodno od Smolenska. Sovjetska tajna policija NKVD na ukaz Josipa Stalina s strelom v tilnik v ruskem Katinskem gozdu zahodno od Smolenska pomorila med 14.000 in 28.000 poljskih vojnih ujetnikov, večinoma častnikov in intelektualcev.
Sovjetska zveza je pokol v Katinskem gozdu vztrajno zanikala in ga pripisovala nacistom, čeprav so dokazi govorili nasprotno. Do Stalinove smrti leta 1953 so se v zaporih znašli številni Poljaki, ki so si upali za Katin okriviti Sovjetsko zvezo. Od 60. let naprej se je komunistično vodstvo izogibalo vsaki omembi pokola. Uradno stališče se je spremenilo šele konec 80. let, ko je odgovornost za zločin priznal zadnji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov.
Putin pa je bil 7. aprila letos šele prvi ruski voditelj, ki se je udeležil kake spominske slovesnosti v Katinu. Sicer se ni opravičil za zločin, se je pa skupaj s Tuskom poklonil sovjetskim žrtvam stalinističnega režima.