Od 22 točk obtožnice se najresnejše nanašajo na "pomoč sovražniku", za kar je zagrožena dosmrtna zaporna kazen. Za vse ostale obtožbe skupaj je zagrožena maksimalna kazen 150 let zapora. Manning se o obtožnici danes ni izrekel. Zaenkrat se tudi ni izrekel, ali želi, da mu sodi vojaška porota ali samo vojaški sodnik. Datuma začetka sojenja še niso določili.
Komaj 24-letni Manning naj bi več sto tisoč dokumentov WikiLeaksu predal med novembrom 2009 in majem 2010, ko je služil v Iraku. Objava tajnih vojaških dokumentov je med drugim ponudila vpogled v ozadje civilnih žrtev vojn v Iraku in Afganistanu, objava depeš State Departmenta pa je spravila v zadrego številne diplomate in tudi šefe držav in vlad.
Washington je največje razkritje zaupnih informacij v zgodovini ZDA najostreje obsodil in ocenil, da je ogrozilo tako ameriško nacionalno varnost kot življenja tujcev, ki sodelujejo z ameriško vojsko in veleposlaništvi. Druga stran medtem trdi, da je WikiLeaks le razkril napake ameriške politike in Manninga označuje kot političnega zapornika.
Manning je bil najprej od maja 2010 zaprt v Iraku, nato v oporišču marincev v Quanticu v ameriški zvezni državi Virginii. Zaradi slabega ravnanja pristojnih oblasti z Manningom je iz protesta odstopil tiskovni predstavnik State Departmenta Phillip Crowley. Manningova obramba trdi, da je ta duševno moten in ne bi smel imeti dostopa do tajnih dokumentov.
