Ministri so se včeraj dogovorili o treh stvareh: za podaljšanje sankcij proti posameznikom, za pripravo predlogov za razširitev kazenskega seznama z novimi imeni ter izrazili pripravljenost na nadaljnje ukrepanje, je povedala visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini.
Pri prvi odločitvi gre za podaljšanje sankcij v obliki zamrznitve premoženja in prepovedi potovanja v unijo proti posameznikom, odgovornim za spodkopavanje neodvisnosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine, ki so jih uvajali od marca lani po priključitvi Krima Rusiji. Podaljšali so jih do septembra letos.
Pri drugi odločitvi gre za poziv pristojnim službam, naj v enem tednu pripravijo predloge za razširitev kazenskega seznama, na katerem je sedaj 132 posameznikov in 28 pravnih oseb, s ciljem odločitve o razširitvi seznama z novimi imeni na naslednjem zasedanju 9. februarja.
Pri tretji odločitvi pa gre za poziv k nadaljevanju priprav za ustrezno ukrepanje v prihodnje, tudi z novimi gospodarskimi sankcijami, če se bodo razmere v Ukrajini še zaostrovale. Za krepitev gospodarskih sankcij naj bi se najodločneje zavzemale Poljska, baltske države in Velika Britanija.
Vodja slovenske diplomacije Karl Erjavec je ocenil, da nadaljnje gospodarske sankcije ne bi bile učinkovite, ker ne bi prispevale k izvajanju dogovorov iz Minska, ter opozoril na slabe finančne in gospodarske razmere v Rusiji. A obenem ni izključil možnosti odločitve o krepitvi gospodarskih sankcij na vrhu EU, če se bodo razmere slabšale.
EU tako krepi pritisk na Rusijo, a manj odločno, kot je bilo sprva zastavljeno. Del sklepov, ki se nanaša na nadaljnje ukrepanje, so namreč nekoliko razvodenili. Poleg tega sprva ni bilo predvideno, da naj bi ministri o razširitvi seznama še enkrat odločali februarja.
Mogherinijeva je po zasedanju izpostavila, da EU ostaja enotna glede odnosa do Rusije. Enotnost je v minulih dneh postavljala pod vprašaj nova grška vlada, ki je izražala pomisleke glede evropske politike do Rusije. Mediji so poročali tudi o možnosti grškega veta novim sankcijam proti Rusiji.
Visoka zunanjepolitična predstavnica je sicer včeraj pristop novega grškega zunanjega ministra Nikosa Kocjasa opisala kot izjemno konstruktiven in predan ohranitvi enotnosti. Poudarila je tudi, da je v tesnih stikih tako s premierjem Aleksisom Ciprasom kot z zunanjim ministrom Kocjasom.
Tudi slovenski minister Erjavec je dejal, da je bil novi grški minister v razpravi zelo konstruktiven. Izjave grške vlade v minulih dneh, ki so izražale nasprotovanje evropski politiki do Rusije, pa je pripisal evforiji po zmagi na volitvah.
Grški minister je na vprašanje tujih novinarjev, ali je prišel v Bruselj branit Rusijo pred novimi sankcijami, odgovoril: Tisti, ki mislijo, da Grčija brani interese Rusije, ne razumejo političnih usmeritev grške vlade. Tu sem, da branim interese Grčije in EU.
Pri nasprotovanju, ki ga je v minulih dneh izražala nova grška vlada, po Kocjasovih besedah ni šlo za vsebino, temveč za načela. Nekdo je želel zaobiti Grčijo, šlo je za obrambo pravice do mnenja majhne države v globoki krizi, je poudaril.
Zavrnil je argument, da je nekdo proevropski le, če v celoti podpira sankcije proti Rusiji, in poudaril, da je "EU veliko več od sankcij". Zavrnil je tudi navedbe o grških grožnjah z vetom: "Le Velika Britanija je poskušala uporabiti veto, ne mi."
Po drugi strani pa je grški minister izrecno izrazil le podporo podaljšanju sankcij proti posameznikom do septembra, o vsem drugem pa se bo po njegovih besedah še treba pogajati. Povedal je tudi, da je bila Grčija proti temu, da bi že včeraj sprejeli nove sankcije.
Dolgoročno ne želimo, da bi se Rusija obrnila k vzhodu in kupovala poceni na Kitajskem, ne želimo razkola med EU in Rusijo, je še dejal Kocjas ter pristavil, da ne namerava razpravljati z novinarji, ali je "dober ali slab fant".
Ministri so sicer tudi ostro obsodili obstreljevanje stanovanjskih naselij v Mariupolu, izpostavili podporo Rusije separatistom v vzhodni Ukrajini, Moskvo znova pozvali, naj izkoristi svoj vpliv nad separatisti in prispeva k umiritvi razmer ter pozvali k doslednemu izvajanju sporazumov iz Minska.