Američani v torek na volitve: pričakovati je prepričljivo zmago republikancev

Guvernerske položaje v zveznih državah trenutno zaseda 21 demokratov in 29 republikancev, za politiko na nacionalni ravni pa te volitve ne bodo tako pomembne kot kongresne. V predstavniškem domu od leta 2011 naprej vladajo republikanci in letošnje volitve razmerja sil v tem domu ne bodo spremenile.

Vse ankete napovedujejo, da bodo republikanci večino ohranili ali celo povečali. Ključna bo tekma za 100-članski senat, v katerem imajo demokrati trenutno 53 sedežev, republikanci 45, dva senatorja pa sta neodvisna, vendar glasujeta z demokrati.

Letos je pred volivci izbira senatorjev v skupaj 36 državah. Od tega gre pri 33 za redne volitve senatorjev s šestletnim mandatom, v treh pa za posebne volitve (Oklahoma, Južna Karolina, Havaji) zaradi smrti ali predčasnih upokojitev.

Od 36 senatnih položajev, o katerih bodo odločali volivci, jih je 21 demokratskih in 15 republikanskih. Večina tekem je že vnaprej odločenih in obe glavni stranki hranita čas in denar za kampanje v državah, kjer ankete napovedujejo možnost preobrata.

Bolj ali manj nepredvidljivi so le izidi v 13 zveznih državah (Montana, Kolorado, Kansas, Zahodna Virginija, Arkansas, Louisiana, Iowa, Aljaska, Severna Karolina, Južna Dakota, New Hampshire, Georgia in Kentucky).

Čeprav zanimanje javnosti ni veliko in bo volilna udeležba nizka, so tokratne volitve sredi predsedniškega mandata najdražje v zgodovini. Za prepričevanje volivcev, večinoma s pomočjo negativne predvolilne kampanje, je šlo najmanj štiri milijarde dolarjev.

Največ, okoli 100 milijonov, sta pognala demokratska senatorka iz Severne Karline Kay Hagan in njen republikanski izzivalec Thom Tillis, ki sta samo v preteklem tednu volivce razveselila z 10.000 negativnimi oglasi. Tekma je tesna, za las pa v anketah vodi Haganova.

Na Aljaski demokratski senator Mark Begich ohranja upanje, da vzdrži napad republikanca Dana Sullivana. Montana je za demokrate izgubljena, saj republikanec Steve Daines zanesljivo vodi proti demokratki Amandi Curtis za sedež demokrata Maxa Baucusa.

Poleg Severne Karoline lahko republikanci vzamejo demokratski sedež v Arkansasu, kjer senator Mark Pryor odbija napad republikanca Toma Cottona. Stolček se maje koloradskemu demokratu Marku Udallu, čeprav republikanski izzivalec Cory Gardner vodi le za odstotno točko.

V Iowi se za sedež demokrata slovenskega rodu Toma Harkina borita republikanka in pripadnica gibanja čajanke Joni Ernst, ki grozi, da bo v Washingtonu s pridom uporabila veščine kastracije prašičev, in demokrat Bruce Braley, ki zaostaja v anketah za tri odstotne točke.

Za demokrate je izgubljena Zahodna Virginija, kjer se v pokoj odpravlja Jay Rockefeller, v anketah pa zanesljivo vodi republikanka Shelley Moore Capito pred demokratko Natalie Tennant.

V Louisiani je ponovno ogrožena demokratka Mary Landrieau, tokrat s strani republikanca Billa Cassidyja, v Južni Dakoti pa bodo demokrati verjetno izgubili sedež upokojenega Tima Johnsona, čeprav bo morda potreben drugi krog volitev, ker so ankete tesne med republikancem Mikom Roundsom, neodvisnim Larryjem Presslerjem in demokratom Rickom Weilandom.

V tesni tekmi za nov mandat je demokratka Jeanne Shaheen v New Hampshiru in sicer proti republikancu Scottu Brownu, ki je leta 2010 leti v Massachusettsu na posebnih volitvah osvojil sedež pokojnega demokrata Edwarda Kennedyja, nato pa dve leti kasneje izgubil proti Elizabeth Warren. Po preselitvi v sosednjo državo se je odločil za novo kandidaturo.

Demokrati ogrožajo republikance le v Kentuckyju, kjer se vodja senatne manjšine presenetljivo otepa izziva demokratke Alison Lundergan Grimes, in v Georgiji, kjer je demokratka Michelle Nunn v tesni tekmi z republikanskim poslovnežem Davidom Perduem za sedež upokojenega republikanca Saxbyja Chamblissa.

Republikanci lahko izgubijo tudi sedež Pata Robertsa v Kansasu, vendar proti neodvisnemu kandidatu Gregu Ormanu, ki se bo šele odločil, kateri stranki se bo v primeru zmage pridružil v senatu.

Ankete trenutno napovedujejo, da bo republikancem uspelo pridobiti sedem sedežev, kar bi bilo več kot dovolj za prevzem večine. To bi pomenilo še bolj blokirano vlado v Washingtonu kot doslej, predsednik Barack Obama, ki se ga zaradi visoke stopnje nepriljubljenosti demokrati v tesnih državah po vrsti odpovedujejo, pa lahko pozabi na pobude, kot je imigracijska reforma, in se posveti zunanji politiki, kjer mu prav tako ne gre najbolje.

Rezultati tokratnih volitev bodo zelo odvisne od tega, kdo bo prišel na volitve. Ankete napovedujejo večjo udeležbo republikancev, demokrati pa upajo, da ankete ne držijo, tako kot niso pred dvema letoma, in da bodo volivci prišli na referendume in druge volitve ter mimogrede oddali glas za njihove senatne kandidate. Referendumski vprašanji, ki bi lahko pritegnili li demokratske volivce, sta vsaj dve.

Oregon, Aljaska in prestolnica Washington bodo imele referendum o legalizaciji marihuane. Podobno kot glede homoseksualnih porok se javno mnenje počasi premika tudi v prid marihuani in pred dvema letoma so jo legalizirali volivci Kolorada in države Washington.

Potekali bodo tudi številni referendumi o povečanju porabe za zaščito zemljišč ter voda. Gre za skupaj skoraj 16 milijard dolarjev vrednih pobud, ki se bodo zbrali v obliki novih davkov in obveznic. Med drugim o zavarovanju okolja glasujejo na Floridi, v Kaliforniji, New Jerseyju in Severi Dakoti.