Američani volijo kongresnike in senatorje, obeta se poraz demokratov

Volitve sredi predsedniškega mandata niso splošne volitve le zaradi tega, ker na glasovnicah ni kandidatov za predsednika ali predsednico ZDA, sicer pa gre za povsem podoben proces kot vsaka štiri leta.

Naslednje predsedniške volitve bodo leta 2016, vendar pa ameriški analitiki današnje kongresne volitve opredeljujejo kot referendum o politikah predsednika Baracka Obame, ki bo postavil temelje strategij za naslednje predsedniške.

Obama z volitvami sredi predsedniškega mandata nima dobrih izkušenj, saj so njegovi demokrati leta 2010 izgubili večino v predstavniškem domu, nakar je v ZDA zavladalo obdobje političnih blokad. Gospodarstvo ni dobilo skoraj nobene fiskalne vzpodbude za okrevanje po finančni krizi in recesiji, pomagala pa je edino centralna banka Federal Reserve z obrestno politiko.

Vse ankete napovedujejo, da bodo republikanci večino v predstavniškem domu ohranili ali celo povečali. V senatu imajo demokrati trenutno 53 sedežev, republikanci 45, dva senatorja pa sta neodvisna, vendar glasujeta z demokrati.

Od 36 senatnih položajev, o katerih bodo odločali volivci, jih je 21 demokratskih in 15 republikanskih. Večina tekem je že vnaprej odločenih in obe glavni stranki hranita čas in denar za kampanje v državah, kjer ankete napovedujejo možnost preobrata, za katerega morajo republikanci odvzeti demokratom šest sedežev.

Bolj ali manj nepredvidljivi so le izidi v 13 zveznih državah (Montana, Kolorado, Kansas, Zahodna Virginija, Arkansas, Louisiana, Iowa, Aljaska, Severna Karolina, Južna Dakota, New Hampshire, Georgia in Kentucky).

Na dokončno razporeditev sil v senatu bo morda treba počakati na drugi krog volitev v Louisiani in Georgiji. Demokratska senatorka iz Louisiane Mary Landrieu je v tekmi z republikancema Billom Cassidyjem in Robom Mainesom, v Georgiji pa se za izpraznjen sedež kmalu upokojenega republikanca borijo republikanec David Perdue, demokratka Michelle Nunn in svobodnjakinja Amanda Swafford.

Čeprav ima javnost na nacionalni ravni še slabše mnenje o kongresnih republikancih kot o demokratih in Obami, pa je razočaranje demokratske baze z neuresničenimi obljubami slednjih dovolj veliko, da jih bo na voliščih verjetno manj kot republikancev in ankete napovedujejo veliko možnost, da demokrati tokrat izgubijo še senat.