Predsednikov podpis pomeni, da se bo lahko na delovna mesta vrnilo več sto tisoč uslužbencev zvezne vlade, ki so bili od 1. oktobra na prisilnem dopustu.
Zvezne uslužbence so že obvestili, naj bodo danes pripravljeni na vrnitev v službo. Za nazaj bodo dobili tudi vso plačo.
Zakon, ki ga je pripravil in tudi najprej z 81 glasovi proti 18 potrdil senat, predvideva normalno financiranje dela vlade le do 15. januarja. Do takrat bo treba sprejeti proračun ali pa bo nujno novo podaljšanje začasnega proračunskega financiranja zvezne vlade.
Zakon prav tako podaljšuje obdobje zadolževanja ameriške vlade do 15. februarja, ko bo treba mejo javnega dolga spet zvišati.
Za senatom je po krajši razpravi o zakonu glasoval tudi predstavniški dom kongresa in ga potrdil z 285 glasovi za in 144 glasovi proti.
Senat je glasoval tri ure in pol pred iztekom zadnjega roka za zvišanje dovoljene meje javnega dolga v višini 16.700 milijard dolarjev, ki ga je postavil finančni minister Jack Lew z opozorilom, da bo potem zmanjkalo denarja za poravnavanje vseh obveznosti.
Predstavniški dom je predlog potrdil uro in pol pred iztekom roka, ki je bil do šeste ure zjutraj po srednjeevropskem času.
Rok sicer ni bil več pomemben, ko je postalo jasno, da bo predlog potrjen. Vendar je bila škoda zaupanju v stabilnost ZDA že storjena, dodatna pa se obeta že januarja, ko se bodo obnovili prepiri glede proračunske porabe in kasneje tudi glede javnega dolga.
Kljub temu je vsaj kratkotrajno olajšanje dobrodošlo. Oddahnila si je turistična industrija, saj se nacionalni parki in muzeji znova odpirajo, obnavlja se financiranje zdravstvenih, vesoljskih in drugih raziskav, borzni vlagatelji so si oddahnili že v sredo, ko se je dogovor šele obetal in je indeks Dow Jones je v New Yorku poskočil za 200 točk.
Olajšanje pa je zavladalo tudi po svetu, predvsem med največjimi upniki ZDA. Bonitetne agencije za zdaj še niso ukrepale in znižale kreditne ocene ameriškega dolga, vendar se v naslednjih tednih zanesljivo obetajo opozorila pred ponovitvijo nepotrebnih političnih groženj ameriškemu in svetovnemu gospodarstvu samo zato, ker se manjšina Američanov ne strinja s tem, da sčasoma vsi dobijo dostop do zdravstvenega zavarovanja.
Predlog zakona zahteva od ministrstva za zdravstvo, da potrdi, da bodo subvencije za zdravstveno zavarovanje v okviru reforme iz leta 2010, ki ji nasprotniki in zdaj tudi zagovorniki pravijo "Obamacare", dobivali res le tisti, ki jih potrebujejo.
Predlog poziva tudi k pogajanjem med senatom in predstavniškim domom glede znižanja proračunskega primanjkljaja.
Glede na dosedanje izkušnje je težko verjeti, da bi bili republikanci in demokrati sposobni doseči dogovor. Leto 2014 je volilno leto za kongres in demokrati ne bodo hoteli sprejeti znižanja socialne in druge porabe, republikanci pa ne višjih davkov. Oboje pa je edini način za uspešno znižanje proračunskega primanjkljaja.
O zahtevah republikancev, zaradi katerih se je 1. oktobra ustavilo financiranje večjega dela vladnih agencij, v zakonu ni sledi.
Glede na raziskave javnega mnenja je Obama, ki je od začetka vztrajal, da se ne bo pustil izsiljevati, iz boja izšel kot zmagovalec.
Takoj po glasovanju v senatu je ponovil, da se je z republikanci pripravljen pogajati o vseh zamislih, ki bodo koristile ljudem in državi, a tega ne bo več počel s pištolo ob glavi.
Obama ni kritiziral in ni kazal s prstom na krivce za skorajšnji stečaj ZDA, ampak je pohvalil voditelje obeh strank za dogovor. Zanj si sicer prizadeva že od leta 2009, ko je nastopil prvi mandat, a na drugi strani za to ni posluha. Leta 2011 je ob podobnem zapletu popustil in privolil v dogovarjanje o znižanju porabe.
Poseben odbor iz članov obeh strank je podal priporočila, vendar kongres ni ukrepal in v veljavo so stopili avtomatični varčevalni ukrepi, ki so znižali porabo po vseh proračunskih postavkah. Ti ukrepi, ki jim nasprotujeta obe stranki, še vedno veljajo.
Pripadniki gibanja čajanke in teksaški senator Ted Cruz, ki so zakuhali krizo z uvodnimi zahtevami, da se v zameno za financiranje vlade in dvig meje javnega dolga, odvzame denar zdravstveni reformi, po porazu v sredo niso pokazali nobene pripravljenosti na bodoče kompromise.
Cruz je obljubil, da se bo še naprej z vsemi silami boril proti reformi, in kritiziral republikanske kolege v senatu, ker so sprejeli dogovor.
Predsedniku predstavniškega doma, republikanci Johnu Boehnerju, pa so kongresni republikanci glasno zaploskali, ko je priznal poraz in dejal, da so se dobro borili, vendar niso uspeli zmagati.
Izjave članov predstavniškega doma kongresa tik pred glasovanjem tudi niso nakazovale boljšega sodelovanja v prihodnje. Demokrati so kritizirali republikance, ker so zaprli vlado in potisnili ZDA na rob finančnega prepada, republikanci pa so kritizirali proračunsko porabo, primanjkljaj in zdravstveno reformo.