Za dolgoročni gospodarski razvoj regije niso ključni zgolj razvojni načrti, temveč predvsem stabilna in zanesljiva podjetja, ki razumejo pomen gospodarskega, okoljskega in družbenega ravnovesja. Eno takšnih podjetij je Alpacem Cement, ki s proizvodnjo cementa predstavlja enega večjih delodajalcev in davkoplačevalcev v zahodni Sloveniji. Poleg tega je ključen strateški partner države na področju oskrbe z gradbenimi materiali ter pri prizadevanjih za prehod v nizkoogljično gradbeništvo.

V petek, 30. maja 2025, je v cementarni Alpacem Cement potekal Dan odprtih vrat, ki je presegel običajne okvire predstavitve podjetja. Poleg vpogleda v proizvodne procese je dogodek postal priložnost za povezovanje zaposlenih, njihovih družin ter širše lokalne skupnosti. S poudarkom na športnih, kulturnih in izobraževalnih vsebinah je Alpacem Cement izpostavil svojo usmerjenost k sodelovanju in trajnostnemu razvoju.

Morda se sliši kontradiktorno, a tudi gradbeni sektor lahko veliko prispeva k razogljičenju naše družbe. Ne le da lahko, moral bo, saj se soočamo s čedalje hujšimi posledicami podnebnih sprememb, ki ogrožajo naše domove in infrastrukturo. O teh in drugih temah je za Reporter spregovoril Andrej Pogačnik, predsednik Matične sekcije gradbenih inženirjev pri Inženirski zbornici Slovenije.

Alpacem Cement, edina cementarna v Sloveniji in največji zaposlovalec v srednji Soški dolini, je danes z Občino Kanal ob Soči podpisal dogovor o donaciji dveh milijonov evrov za sedem izbranih projektov v občini Kanal ob Soči. Za izvedbo projektov bo v celoti odgovorna Občina Kanal ob Soči, podjetje Alpacem Cement pa bo (so)financiralo projekte v znesku dveh milijonov evrov, ki se naj izvedejo v prihodnjih treh letih.

Kaj se bo zgodilo, če Slovenija ostane brez proizvodnje cementa in bo industrija popolnoma odvisna od uvoza? Zaprtje še zadnje cementarne v Sloveniji Alpacem Cement bi pretreslo slovenski trg in prineslo dodatna, zelo resna tveganja za gradbeni sektor. Cena te strateške surovine za pripravo betona bi namreč tudi zaradi stroškov prevoza iz tujine skoraj gotovo poskočila, posledično bi se podražila tudi gradnja stanovanjskih objektov, kar bi navsezadnje občutili vsi.

V Sloveniji je aprila letos začela veljati novela Zakona o varstvu okolja ZVO-2A, ki zaostruje mejne vrednosti emisij pri sosežigu odpadkov do te mere, da od edine cementarne v Sloveniji zahteva praktično nemogoče. V tem trenutku namreč nikjer na svetu ne obstaja že razvita in v industrijskem merilu preverjena tehnologija, ki bi zagotavljala izpolnjevanje tovrstnih tehničnih pogojev za znižanje emisij.

Alpacem Cement je proaktivno na podlagi podrobnih mednarodnih analiz ugotovil, da v tem trenutku nikjer na svetu ne obstaja že razvita in v velikem industrijskem obsegu preverjena t.i. off-the-shelf tehnologija, ki bi zagotavljala izpolnjevanje vseh zakonodajnih pogojev, ki jih predvideva ZVO-2A in to 24 ur na dan, 7 dni v tednu in 365 dni v letu. Obenem pregled zakonodajnih pogojev obratovanja cementarn v Evropi, Švici, Braziliji, Indiji, Rusiji in na Kitajskem kaže, da nobena od teh držav nima tako strogih zakonodajnih pogojev, kot jih predvideva ZVO-2A.

Beton je eden izmed materialov, s katerim so arhitekti v prvi polovici 20. stoletja soustvarjali moderno družbo. Zaradi razmeroma preproste izvedbe in široke dostopnosti surovin, ki jih vsebuje, so z njim gradili skoraj povsod po svetu. Beton je v arhitekturi danes splošno prisoten, pri oblikovanju pa se ne pojavlja pogosto, kar je bilo tudi izhodišče za študentski oblikovalski delavnici Doma z betonom in Beton 2.0 na katerih so študenti arhitekture iz betona ustvarjali inovativne izdelke za dom in urbano opremo.