Nataša Pirc Musar hotela postati prva vohunka v državi: Bratuškovi se je ponujala za direktorico Sove!

Predsedniška kandidatka Nataša Pirc Musar velja za »represivko«, torej osebo, ki skuša v vsaki vlogi, v kateri nastopa, obvladovati druge, jim ukazovati, jih ustrahovati, nadzirati, disciplinirati. To je počela že na položaju informacijske pooblaščenke, na mestu odvetnice pa je rada uporabljala grožnje ljudem, ki niso bili po volji njenim strankam. Te so ji dobro plačevale recimo za to, da je s pravnimi sredstvi grozila kirurgu Eriku Breclju, ko je opozarjal na sporna ravnanja Ane Žličar, nekdanje direktorice Onkološkega inštituta. Izvedeli smo, da je nekatere ljudi, slabše poučene v pravu, celo klicala po telefonu in jim grozila, kako bo zoper njih ukrepala.

Bila je tudi predsednica Sveta za odziv na sovražni govor (projekt je izvajal Mirovni inštitut), kjer so s pristranskimi vatli presojali, kaj sodi v to kategorijo. Torej, kaj je dopustno govoriti in pisati in kaj ne. Za gospo je značilno, da želi biti vedno številka ena. Recimo generalna direktorica RTV Slovenija (to mesto so ji, resnici na ljubo, »ukradli« pri SD-ju), informacijska pooblaščenka, predsednica Rdečega križa Slovenije, kot omenjeno, predsednica Sveta za odziv na sovražni govor. Funkcija predsednice republike, za katero se poteguje zdaj, je torej češnja na torti.

Toda to ni prva politična funkcija, za katero si je Musarjeva prizadevala. Kot je v knjigi »V svojih čevljih« pred nekaj leti razkrila nekdanja predsednica vlade Alenka Bratušek, se je ob sestavljanju ministrske ekipe glede položaja notranjega ministra najprej pogovarjala z Natašo Pirc Musar. Ponudila ji je to mesto. Bratuškova je zapisala, da sta se poznali iz časov, ko je bila sama na položaju direktorice Direktorata za proračun, Musarjeva pa informacijska pooblaščenka in sta pogosto sodelovali.

Toda slednja ji je tedaj dejala, da jo bolj kot ministrstvo za notranje zadeve zanima vodenje Sove - Slovenske obveščevalno varnostne agencije. Na koncu je notranji minister v vladi od Bratuškove postal Gregor Virant, direktor Sove pa Stane Štemberger, ki je izhajal iz te agencije. Je pa položaj šefa Sove, čeprav ne gre za političnega funkcionarja, izrazito političen.

No, če bo Musarjeva to nedeljo izvoljena za predsednico republike, bo imela dostop do najbolj tajnih podatkov, s katerimi razpolaga Sova. Kaj bi si lahko nekdo, ki ima represivni in nadzorovalni nagib, bolj želel. Se moramo bati morebitnih zlorab teh pooblastil?