V Sloveniji imamo opravka z nestabilnim, razdrobljenim in polariziranim (idelogiziranim) političnim prostorom. Kot je nekdo napisal, se stranke formalno tolerirajo, toda prevladuje demoniziranje na obeh straneh. To je sicer še dobro, saj ne prihaja do nasilnih dejanj, in prenos oblasti je bil do zdaj in bo tudi po sedanjih volitvah miroljuben. V toliko smo demokratični.
Koliko časa pa bo trajala Janševa ali Golobova vlada in kako se bo ta odzvala na notranje in zlasti zunanje okoliščine, ki so ekstremno zaostrene – najbolj v 30 letih – pa je drugo vprašanje. Če se bo nadaljevala dosedanja logika izključevanja in ideološkega enoumja (brezumja), gnilih kompromisov, zlasti pa če bo vse odvisno od osebne, medijsko konstruirane »karizme« obeh voditeljev, se nam ne obeta nič dobrega oz. nič boljšega, kar že poznamo. To pomeni, da niso sposobni aktivirati znanja in potencialov, ki jih imamo.
Opravka imamo z naslednjimi zaostrenimi okoliščinami. Vojna (oz. ruska invazija) v Ukrajini z neslutenimi posledicami za varnost EU, za vojaško, energetsko, gospodarsko in kmetijsko repozicioniranje in iskanje novih virov, ki bi EU odvrnila od prevelike odvisnosti od ruskega vpliva. S tem v zvezi je tudi – ne ravno deglobalizacija – vsekakor pa regulacija svetovne trgovine in izmenjave ter zmanjšanje moči multinacionalnih korporacij (davčne oaze, obdavčenje tehnoloških velikanov).
Epidemija kovida-19 je še prisotna, ne vemo, kaj bo če mesec dni, še manj jeseni. Na obzorju je gospodarska in socialna kriza, zmanjšanje kupne moči nekaterih skupin prebivalstva; z zadolževanjem se tega ne bo dalo več reševati ali pa zelo omejeno. Morda bo na vrsti tudi prenehanje delovanja celih industrijskih panog ali pa njihova radikalna prestrukturacija (usihanje Revoza je indikativno).
Prehod v trajnostne in okoljsko prijaznejše oblike produkcije, kmetijske pridelave, obnovljivih virov, pa tudi trajnostnega življenjskega sloga in odgovornega potrošništva. To ne bo zastonj, velike investicije bodo potrebne, da bi se približali »razogljičeni« družbi. Sanirati bo treba stare ekološke probleme in grehe (pa ne v 10 letih, ampak v 2–3 l). Odpori in družbeni nemir bodo na začetku veliki, večji, kot so bili zaradi epidemioloških ukrepov.
Kako naj k tem izzivom pristopimo? Kakšno vlado potrebujemo? Beseda ni konj, zato lahko zapišem, da bi bila najbolj na mestu tehnična vlada s podporo večine parlamentarnih strank. Ali pa nekakšna hibridna vlada z elementi tehnične vlade in velike koalicije. Priznam pa, da že sam dvomim o tej rešitvi. Objektivno je to misija nemogoče. Kaj pa, ko se bodo razmere res zaostrile in bo tudi EU šla v to smer?
