Kako nezrelo! Kakšen otroški vrtec! A. Grah W. ni bil sposoben pokazati vsaj delček veličine, novim svetnikom pripraviti prvo sejo, jo začeti in jim ponuditi pomoč strokovnih služb. Res je tudi, da bi lahko kdo od novih svetnikov pred sejo bolj podrobno pregledal novi zakon, da ga ne bi proučevali potem na seji. A po začetnih iskanjih so se svetniki kar znašli in na koncu že precej samozavestno sprejemali sklepe.
Upamo in želimo, da se svetniki zavedajo svoje velike odgovornosti. Ne bo jim lahko! Že sposobnega vodstva ne bo preprosto postaviti. Kdo se bo sploh pripravljen v razmerah javnega sektorja lotiti zelo težke naloge: reševati potapljajočo se ladjo, na kateri večina misli predvsem nase, in ne le tiho, ampak precej glasno pričakuje, če že ne zahteva »lustracije«, torej odstranitev, kazen praviloma za vse, ki niso stali pred RTV in protestirali.
Prav pa je, da se opravi revizija poslovanja, program pa tako vsi vidimo in je tudi laikom jasno, da je treba nekaj storiti. Na seji sveta RTV smo lahko npr. slišali, da je vodstvo kupovalo v zadnjih mesecih umetniške slike. Spomnim se, kako ogorčeni smo bili, ko je celo svet delavcev pred kakšnimi šestimi leti vztrajal, da se šeststo tisoč evrov nameni obnavljanju sindikalnih počitniških kapacitet ob morju, od nas na televiziji pa se je zahtevalo, da krčimo sredstva, program … A to so le kaplje v morju.
Podobo televizije v okvirih novega zakona bo npr. kazala Tarča! Bo še naprej ostra do oblasti? V času Janševe vlade je odkrivala nepravilnosti pri nakupu zaščitne opreme, še prej nabavo medicinske opreme, tudi do Golobove vlade ni prizanesljiva. In če je E. Žnidaršič pri razkrivanju nepravilnosti Z. Počivalška delovala kot aktivistka, ki predvsem uživa ob napadih na oblastnike in vse, ki jih je gostila, se je zadnje leto kar unesla, ni prizanesljiva, ni pa več napadalna, kot da je na barikadah.
Moje dolgoletne izkušnje kažejo, da so bili predstavniki t. i. civilne družbe in raznih institucij v programskem svetu RTV praviloma mnogo bolj politično ekstremni kot predstavniki političnih strank – tako levi kot desni.
Potrebno pa je le spomniti, da v Tarčo predsedniki vlad praviloma niso prihajali na razna soočenja. Še na predvolilna soočenja redko. Zato tudi R. Golobu ne velja ne/prisotnosti preveč zameriti. Predsednike in predsednike vlad je bilo treba snemati v raznih dvoranah, R. Golob pa je bil doslej že pogosto gost v studiu Odmevov in na POP TV, kar mu je treba šteti v dobro.
Kadrovska lustracija na RTV pa bo najbrž problematična, vsaj v nekakšnih razmerah navidezne demokracije. Zamenjate lahko vrh, vodstvo, delavce pa težko; seveda pa v luči starih navad lahko dobijo nove naloge …, kar je vsekakor prikrita lustracija in jo uporabljajo vsi sistemi, tudi komunizem in demokracija. Kar pa zadeva vsebino novele zakona o RTV, o kateri ustavno sodišče ni odločalo oz. ni sposobno odločiti, kot je povedal predsednik Matej Acceto, res daje vtis nepolitičnosti, ko nikogar od članov sveta ne imenuje več parlament.
V demokraciji je pomemben videz, in ta videz »nepolitičnosti« daje novela zakona o RTV. Naj še enkrat spomnim, da moje dolgoletne izkušnje kažejo, da so bili predstavniki t. i. civilne družbe in raznih institucij v programskem svetu RTV praviloma mnogo bolj politično ekstremni kot predstavniki političnih strank – tako levi kot desni. Želim, da zdajšnji svetniki ne bi šli po njihovi poti, da bodo znali ohranjati poslanstvo javne radiotelevizije. Gotovo pa je tudi res, da s(m)o za spolitiziranost RTV-hiše enako prispevali domala vsi, ki smo tam delali, če ne celo bolj.
Ponavljam ničkolikokrat – in najbrž se večina svetnikov tega tudi zaveda – da politiki nikoli niso razumeli in ne razumejo, da je javni medij treba zakonsko urediti tako, da bo »dober« tudi, ko bodo v opoziciji, ne smejo mu vzeti kritičnosti. Mimogrede – kaj pa, ko bi ali bodo t. i. civilna družba oz. ustanove, ki delegirajo programske svetnike, prevladujoče imenovale desne svetnike?
Za zdaj še tudi ni jasno, kako bo država po novem uresničevala svojo zakonsko ustanoviteljsko odgovornost, po kateri mora zagotoviti institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost RTV Slovenija in primerno financiranje za izvajanje javne službe. Svet RTV bo moral znati ohraniti vsaj videz demokratičnosti, modrosti, veličine, upajmo tudi nekakšno dostojanstvo, ki ga je večina svetnikov v zadnjih desetletjih puščala pred vrati RTV. Novi predsednik sveta RTV Goran Forbici po dveh sejah (še) ni razočaral. Kako bo pa z novim vodstvom, bomo šele videli.
V Sloveniji se sicer veselimo skupaj z zunanjo ministrico T. Fajon, da smo vendarle postali nestalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov. Tekmica je bila res Belorusija, zaveznica Rusije, in bi morali biti zaskrbljeni, če nam to v takšni tekmi ne bi uspelo. A svet je čuden in vedno bolj nepredvidljiv. T. Fajon pa, tako kot pravi marsikdo, je zdaj le dobila nekaj vonja in okusa, kar je moral priznati tudi njen do nje kritičen strankarski kolega J. Prednik.
Skrbeti pa nas morajo besede predsednice slovensko-nemške gospodarske zbornice Dagmar von Bohnstein, ki pravi, da nemško zanimanje za vlaganje v Slovenijo upada. Slovenija ima z Nemčijo največjo blagovno menjavo, kakšnih 15 milijard evrov, a Nemce od Slovenije vedno bolj odvračajo birokratske ovire, visoki davki, stroški dela, zaradi česar se je zbornica tudi pisno obrnila na predsednika vlade R. Goloba – pred šestimi meseci – in se doslej na pismo (še) ni odzval.
