Vodja poslanske skupine PS Jani Möderndorfer je z odzivom Bruslja zadovoljen, saj govori o tem, da "smo v resnici na pravi poti". Kot je poudaril za STA, se večkrat pokaže, da zunaj prej prepoznajo pozitivne učinke in pravo pot kot doma, a "to je že običajna praksa". Möderndorfer verjame, da bodo že maja prihodnje leto ugotavljali tudi pozitivne učinke njihovih ukrepov.
Po besedah poslanca SDS Roberta Hrovata je bil odziv Bruslja na nek način pričakovan, čas pa da bo pokazal največji problem, torej proračunski primanjkljaj. "Gre za vljudnostni odgovor na ta proračun, realnost pa pride," je za STA dodal Hrovat.
Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han pa je izpostavil, da jim je odziv Bruslja dal nekaj več volje do dela. Za zdaj so torej zadovoljni, bo pa treba v prihodnjem letu na gospodarskem delu narediti bistveno več. Izrazil je upanje, da bodo uspešno ukrepali tudi glede sanacije bank.
"Morda smo v tej fazi lahko celo zadovoljni, seveda pa naše delo še ni opravljeno," se je strinjala poslanka DL Polonca Komar. Ne glede na pozitivno oceno iz Bruslja je namreč najpomembnejše delo po besedah poslanke še pred njimi.
V SLS so v svojem odzivu, objavljenem na družabnem omrežju Twitter izpostavili, da Evropska komisija tudi poziva k doslednemu izvajanju proračuna. Zgolj zapisati primanjkljaj pod tremi odstotki po njihovi oceni ni dovolj, pač pa je to treba tudi izpeljati. "Je to možno pri tako nerealnem načrtovanju," se sprašujejo v SLS.
Po oceni vodje poslanske skupine DeSUS Franca Jurše je to spodbuda, ki pa še "ne pomeni, da smo izplavali". "To pomeni, da bomo v prihodnje morali postoriti še marsikaj na sistemskih spremembah, da bodo rezultati dobri," je povedal Jurša.
Poslanec NSi Jožef Horvat pa je v pisni izjavi navedel, da iz proračunskih dokumentov za leti 2014 in 2015 ni zaznati prav nobenih korenitih ukrepov za gospodarsko okrevanje. Obenem pa dokumenti temeljijo na velikem številu predpostavk in neznank, med katerimi je največja rezultat stresnih testov v treh državnih bankah. V NSi si prizadevajo za odločne spodbude gospodarstvu, ne pa za nove davčne obremenitve, je med drugim zapisal Horvat.
Evropska komisija je namreč ocenila, da je proračunski predlog Slovenije v skladu s pravili, a da manevrskega prostora ni. Zdi se, da država letos učinkovito ukrepa za odpravo presežnega primanjkljaja, so navedli v komisiji in pozvali k doslednemu izvajanju proračuna. Ugotovili pa so omejen napredek pri strukturnih fiskalnih ukrepih, opredeljenih v ekonomskem partnerskem načrtu.
Evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn je medtem ocenil, da slovenska vlada pri soočanju z izzivi v bančnem sektorju, pri strukturnih reformah in v fiskalni politiki ukrepa zelo odločno.
Zahtevana donosnost na slovenske obveznice pa je danes po dolgem času upadla pod šest odstotkov. Donos do dospetja na državne dolžniške vrednostne papirje z dospelostjo leta 2024 je bil tako na elektronski borzi MTS ob 12.20 pri 5,95 odstotka, ob 15.40 pa že pri 5,85 odstotka oz. 0,24 odstotne točke pod izhodiščem.