Revija Reporter
Slovenija

56.532 evrov: to je rekorder po zaslužku med strokovnimi sodelavci preiskovalnih komisij DZ

Marko Medvešek
14 5.849

9. maj. 2024 6:00 Osveženo: 7:02 / 09. 5. 2024

Deli na:

Mark Breznik je kot zunanji sodelavec dveh preiskovalnih komisij DZ v tem mandatu prejel skupaj 56.532 evrov.

Sašo Radej

Komisije državnega zbora lahko za pomoč pri delu angažirajo zunanje sodelavce, predvsem preiskovalne komisije to možnost s pridom izkoriščajo. Preverili smo, koga so v komisijah DZ za pomoč najeli v tem mandatu.

Največ strokovne asistence je potrebovala preiskovalna komisija DZ o domnevnem nezakonitem financiranju političnih strank in strankarske propagande v medijih, ki jo je sprva vodila Mojca Šetinc Pašek, konec lanskega leta pa je vodenje komisije prevzela Tamara Vonta. Komisija je od avgusta 2022 pa do letošnjega aprila angažirala šest zunanjih pogodbenikov, ki so državni zbor skupaj stali 110.203,27 evra.

Največ, 37.332 evrov, je prejel Mark Breznik, ki s komisijo sodeluje od začetka, denar pa je prejel na svoj s. p., registriran za podatkovno analizo. Za »preiskovalko« o financiranju strank in medijev so delali še preiskovalni novinar Tomaž Modic (26.242,20 evra), Ivan Gradišnik (23.085,14 evra), Aleksander Burja (19.676,93 evra), Dušan Florjančič (2740,24 evra) in Sašo Jejčič (1126,76 evra).

Breznik sodeluje tudi s preiskovalno komisijo, ki ugotavlja morebitno politično vmešavanje v delo policije, za kar je od 16. maja 2023 pa do aprila letos prejel 19.200 evrov. Skupaj je za delo za dve komisiji v tem mandatu DZ prejel 56.532 evrov. Gre sicer za »veterana« preiskovalk: kot zunanji sodelavec je Breznik za državni zbor delal že v prejšnjem mandatu, tedaj za preiskovalno komisijo o nabavah zaščitne opreme in preiskovalno komisijo o slabi banki.

Komisija o morebitnem vmešavanju politike v delo policije je v tem mandatu sicer najela tri zunanje sodelavce: ob Brezniku še ekonomista in publicista Rada Pezdirja (prejel je 14.920 evrov) ter nekdanjega državnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve in predavatelja na fakulteti za varnostne vede Branka Lobnikarja, ki je za svoje delo dobil 2360 evrov. Njegovemu sodelovanju s komisijo, potem ko je bil sam nekaj časa visok funkcionar na MNZ, je ostro nasprotovala opozicija, zato je decembra lani odstopil. Skupaj je državni zbor za to trojico odštel 36.480 evrov.

Avgusta lani je začela delati preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab in nezakonitosti pri gradnji povezovalnega kanala C0. Doslej je za štiri zunanje sodelavce namenila 27.123,80 evra. Največ, 14.400 evrov je od avgusta lani pa do letošnjega aprila prejel Blaž Babič, sledita mu Mirko Brnič Jager (11.855,52 evra) in Arne Jakob Zakrajšek (868,28 evra). Četrta sodelavka Judita Thaler je bila angažirana konec lanskega leta in po podatkih iz aprila še ni prejela honorarja.

Zunanje sodelavce je za svoje potrebe najela tudi ustavna komisija. Strokovna skupina te komisije za volitev sodnikov je za skupaj 7416,20 evra angažirala pet znanih pravnikov: Igorja Kaučiča (1507,47 evra), Dina Bauka (1378,20 evra), Janeza Pogorelca (1507,47 evra), Aleša Zalarja (1515,59 evra) in Cirila Ribičiča (1507,47 evra). Tudi strokovna skupina ustavne komisije DZ za imenovanja ministrov si je omislila pomoč petih zunanjih strokovnjakov, a po podatkih, ki smo jih aprila dobili od DZ, nihče od peterice (Igor Kaučič, Janez Pogorelec, Mirko Pečarič, Saša Zagorc in Dino Bauk) še ni prejel honorarja.