Tega pri nas manjka in zato kličemo: še, prosimo!
Koncert Roka Matka in Obalnega komornega orkestra z gosti v Gledališču Koper smo v resnici že dolgo pričakovali. Predvsem z velikimi pričakovanji. In lahko le zapišemo, da se je čakanje izplačalo, pričakovanja pa niso bila le upravičena, temveč presežena.
Rok Matek je v svoji dosedanji igralski karieri – je igralec z najdaljšim stažem v Gledališču Koper – večkrat izkazal svoj izjemni pevski talent, ki ga premorejo le (naj)boljši igralci muzikala. Naj spomnimo samo na njegovo interpretacijo vloge Marije v Triu Gašperja Tiča.
Tokratni koncert je imel koncept izbora songov iz preteklih predstav koprskega gledališča, v katerih je nastopal in pel Rok Matek. Pri peščici songov so se mu pridružili kot gostje njegovi igralski kolegi Lara Jankovič, Sara Gorše in Blaž Popovski ter pevka Tinkara Kovač. Bili so dobri. Tokrat predvsem Lara Jankovič ter Tinkara Kovač s svojim izjemnim glasom, tudi v solo točki. Popovski pa je izkazal še svoje znanje kot bobnar.
Pohvaliti jih moramo, da so bili ritmično in melodično točni, praktično brez izjeme, posebna pohvala pa velja izgovarjavi besedila. Bili so dosledni, vsako besedo se je razumelo. Da je Jankovičeva to zmogla in dodala še svoj igralski šarm ter tako blestela, gre zahvala tudi našemu izjemnemu dirigentu in aranžerju, vsestranskemu Patriku Greblu.
Koncert je bil premišljen, glasbeno domišljen ter zanesljivo in varno voden. Izvajalci koncerta se lahko mirno popeljejo po turneji po Sloveniji, presenečenja pa zagotovo ne bo, če bo Matek v kratkem doživel še televizijsko slavo kot odličen pevec popevk, šansonov in muzikalov.
Enourni koncert je od njega zahteval izjemen angažma, (pevsko) kondicijo, pripravljenost, igro ter koncentracijo, kar Matek z lahkoto obvlada. Pokazal je izjemno pripravljenost pri vseh svojih točkah, najbolj pa je navdušil s sijajno izvedbo, sploh za igralca, italijanske popevke Torna a Surriento. Zagotovo je bila ta ena najzahtevnejših na celotnem repertoarju. Za sklepno pesem koncerta je bila izbrana pesem Marie iz Tria Prežwewa bom, ki nekako daje slutiti nadaljnjo rast Matkove širše, pevske kariere.
Na koncu so kot dodatek skupaj zapeli vsi nastopajoči. Za naslednji koncert je nuja, da to postorijo pri več kot eni ali dveh točkah, saj so glasovno odlični in se dopolnjujejo. Takih nastopov in koncertov pri nas manjka in zato kličemo: še, prosimo! Pogrešali smo sicer song(e) iz uspešnice otroškega muzikala Obuti maček (Tekst Andrej Rozman Roza, glasba Nana Forte in Jure Ivanušič).
Dirigent in aranžer je zelo dobro in decentno pripravil Obalni komorni orkester, v katerega so tokrat kot gostje (do)sedli še vsestranski pianist Boštjan Grabnar in flavtistka Alenka Zupan ter prej omenjeni igralec in član gledališkega ansambla Blaž Popovski na bobnih.
Greblo je dirigiral zelo precizno, natančno dajal orkestru navodila ter se kar se da dosti ukvarjal s prepletom nastopa (petja) igralcev in zvokom orkestra. Svoje delo so zato vsi opravili korektno in profesionalno. Z veliko gotovostjo lahko trdimo, da kadar je v projekt vključen Patrik Greblo, bo ta zagotovo uspešen in prijeten ušesom.
Rok Matek je tako odprl novo poglavje svoje kariere, ki bo in mora postati stalnica njegovega ustvarjalnega opusa. Peti. V predstavah, samostojno, tudi v obliki koncerta. Resnega dela in truda mu ne zmanjka. Postal je nepogrešljiv član igralskega ansambla kot igralec, zdaj pa še kot pevec. Skratka, Gledališče Koper ima novo nišo uspeha koncertov svojih igralcev, ki jih bomo rade volje podprli z obiskom.