Sestra pesnika Franceta Balantiča toži šefa Zveze borcev Marijana Križmana

29. novembra lani je bila stota obletnica rojstva izjemnega pesnika Franceta Balantiča, katerega življenje je, tako kot še toliko predvsem mladih življenj, odnesla druga svetovna vojna. Dolga leta po koncu vojne je bil zamolčan, saj je, še preden bi dopolnil 22. leto, padel na domobranski strani. Ker je bila pri Pošti Slovenije ob stoti obletnici njegovega rojstva izdana znamka v spomin na kamniškega pesnika, je to razburilo  predsednika Zveze združenj borcev za vrednote NOB Marijana Križmana.

Slednji je ob tej priložnosti na spletni strani Zveze borcev Balantiča obtožil, da je med vojno »ob Cerkniškem jezeru in v Loški dolini zahrbtno pobijal partizane«. Zapisal je še, da si pesnik »ne zasluži ne znamke, ne po njem imenovane knjižnice v Kamniku.« Toda za to trditev od Križmana ni nobenega dokaza. V prejšnjem režimu so celo pri notranji upravi preverjali, ali visi nad pesnikom kakšno dejanje, ki bi ga neposredno obremenjevalo. Iz uradnega poročila izhaja, da niso organi na terenu našli prav nič obremenjujočega.

Ponovno blatenje imena njenega brata je spodbudilo Balantičevo sestro Matildo (Tilko) Jesenik Balantič, da se je odločila ukrepati zoper Križmana. Tilka je svojega brata zadnjič videla kot petletna punčka, spoznavala pa ga je kasneje po njegovih pesmih. Zoper Križmana je skupaj s svojima hčerama (Balantičevima nečakinjama) Dušico Jesenik Bremšak in Majo Jesenik Štefin vložila zasebno kazensko tožbo.

Očitajo mu storitev kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po 160. členu kazenskega zakonika, za kar je zagrožena denarna kazen ali do šest mesecev zapora. Kot je v tožbi zapisal njihov zastopnik odvetnik Radovan Cerjak, namreč Križman zelo dobro ve, da ni Balantič nikogar ubil. To je ugotovila tudi nekdanja Služba državne varnosti (Udba), ki je o tem izvedla obsežne poizvedbe v krajih okoli Cerkniškega jezera. Iz informacije Udbe iz leta 1967 izhaja, da pesnik nikoli ni storil nobenega zločina.

V tožbi tako piše, da je zapis Marijana Križmana, šefa Zveze borcev, »ogabna laž«, pri čemer je Križman v svoji zavržni izjavi celo dodal, da je pesnikovo umetniško delo »dvomljivo«. Čeprav so mu odličnost priznali vrhunski poznavalci slovenske književnosti. »Iz tega je jasno razvidno, da je obdolženi zasledoval predvsem cilj, da se pokojnega pesnika še posthumno čim bolj oblati in na ta način prizadene še živeče svojce.« Po ustavi RS imajo pravico do osebnega dostojanstva tudi mrtvi.