Evropski poslanec Vladimir Prebilič se je dokončno odločil. Kot smo napovedali, bo »težko pričakovane informacije glede morebitnega nastopa na prihajajočih državnozborskih volitvah« sporočil v ponedeljek, 23. junija, točno ob 11. uri. Takrat bo komentiral tudi notranjepolitično dogajanje. Zvečer se namerava udeležiti maše za domovino, naslednji dan, v torek, pa najprej slovesnosti v državnem zboru ob dnevu državnosti, nato pa še osrednje državne proslave na Kongresnem trgu v Ljubljani.

Podporniki Vladimirja Prebiliča

Glede na samo sporočilo in dogajanje v zadnjih mesecih bi bilo presenečenje, če bi Prebilič na tiskovni konferenci sporočil, da ne gre na državnozborske volitve; v tem primeru najbrž ne bi niti sklical tiskovne konference. Po drugi strani pa nekatere niti to ne bi presenetilo, saj nekdanji kočevski župan ni dobil podpore tako imenovanih stricev iz ozadja, na katero je računal. Pričakovati je tudi, da bo napovedal ustanovitev svoje stranke, saj se od Vesne, na listi katere je bil izvoljen za evropskega poslanca, že nekaj časa odmika. Sploh po njenem sporazumu za skupno listo z Levico, medtem ko je Prebilič bolj usmerjen v sodelovanje čez sredino.

Primož Lavre

Zato bo zanimivo videti, kateri njegovi podporniki se bodo pojavili ob njem na tiskovni konferenci. Zelo verjetno bo tam nekdanji evropski poslanec Klemen Grošelj, s katerim zadnje mesece tesno sodeluje. Poznata se še kot obramboslovca. Grošelj je sicer na zadnjih evropskih volitvah neuspešno kandidiral na listi Zelenih Slovenije, kjer sta se mu pridružila še dva »odpadnika« Svobode, poslanka Mojca Šetinc Pašek in Aleksander Merlo. Grošlja so pred tem v Svobodi uvrstili na dno liste, takrat so mu prišle na ušesa informacije, da naj bi to od predsednika vlade Roberta Goloba zahteval ljubljanski župan Zoran Janković, sicer velik podpornik srbskega predsednika Aleksandra Vučića, ki je Grošlja označil za enega od sovražnikov Srbije.

Podobno so v Svobodi najprej za nosilca liste snubili Merla, nato pa si je premier premislil in to čast prepustil Ireni Jovevi, za katero se je javno zavzela premierjeva partnerka Tina Gaber. Mojco Šetinc Pašek so že oktobra 2023 izključili iz Svobode in je zdaj samostojna poslanka, zato bi bila za Prebiliča zanimiva, tako kot je tudi on zanimiv za njeno nadaljevanje politične kariere. Da bi lahko njegova stranka sodelovala na soočenjih TV Slovenija skupaj s parlamentarnimi strankami, pa potrebuje še najmanj enega poslanca oziroma poslanko.

Kot smo že pisali, naj bi bila Prebiličeva glavna operativca Matija Sevšek, nekoč ključni svetovalec Alenke Bratušek, in Brane Golubović, nekdanji vodja poslanske skupine Liste Marjana Šarca, ki se je po volitvah pripojila k Svobodi. Slednji je bil tudi v igri za generalnega sekretarja Svobode, vendar so ga »prvoborci« ustavili. Pričakovati je, da bo to vlogo opravljal v Prebiličevi stranki. Poleg tega zelo dobro pozna nekdanje omrežje LMŠ in lahko v stranko privabi tiste, ki niso vstopili v Svobodo oziroma so nad njo razočarani. Seveda če se že niso pridružili Demokratom Anžeta Logarja, kjer je kar nekaj bivših članov LMŠ.

Sašo Radej

Prav tako naj bi Prebiličevi strategi stavili tudi na nekdanje člane SMC, tiste, ki niso v stranki Konkretno, ki se bo Logarjevim Demokratom pridružila konec meseca. Zelo mu je naklonjen tudi direktor Ninamedie Nikola Damjanić, ki je v eni izmed anket izmeril, da bi bil najbolj sprejemljiv politik za predsednika vlade, celo bolj od Roberta Goloba in Janeza Janše.

Za zdaj ni znano, ali bo med njimi tudi kateri od 45 županov, ki so pred tremi leti podpirali Prebiličevo kandidaturo za predsednika države. Njegov največji podpornik, šentjurski župan Marko Diaci, nam je odgovoril, da se je nazadnje z njim pogovarjal pred dvema mesecema, sicer pa še vedno podpira njegov vstop v slovensko nacionalno politiko. Neuradno je slišati, da naj bi Prebiliča podpiral tudi del gospodarstvenikov, povezanih v Klub slovenskih poslovnežev (SBC), ki niso zadovoljni z Golobovo vlado, vendar je za to skupino sicer slišati, da podpirajo tudi SDS, Logarja, NSI, hkrati pa da pripravljajo še svojega političnega kandidata Petra Gregorčiča. Raje stavijo na več akterjev kot zgolj na enega. Po nekaterih informacijah naj bi bil Prebiličevi kandidaturi naklonjen tudi poslovnež Otmar Zorn, ki je pred volitvami sicer podprl Golobovo Svobodo.

Zadržani »strici iz ozadja«

Za sam projekt Prebiličeve stranke bo torej pomembno, koga od relevantnih znanih osebnosti mu bo uspelo prepričati. Če bodo pri njem zgolj »odpadniki« Svobode in podporniki iz Kočevja, to verjetno ne bo dovolj. Po nekaterih informacijah naj bi mu pomagali nekateri ljudje iz kroga Gregorja Golobiča, po drugih pa mu ta propadli politik menda ni naklonjen, zato ga ni zraven. Možno je, da nanje letijo besede, ki jih je izrekel v intervjuju za aktualno številko revije Obrazi: »Ko se pogovarjam z morebitnimi političnimi sopotniki, opažam, da nekateri gledajo name kot naložbo. Zanimajo jih predvsem koristi, ki bi jih imeli, če se mi pridružijo. Iskreno jim povem, da jim lahko obljubim le trdo in predano delo.«

Sašo Radej

Zelo naklonjen naj bi mu bil nekdanji premier Tone Rop, ki ne more preboleti, da ga je premier Golob »vrgel čez ramo«. Sprva mu je obljubljal podporo za guvernerja Banke Slovenije, nato pa za ta položaj podprl Sašo Jazbec, državno sekretarko pri finančnem ministru Klemnu Boštjančiču. Rop naj bi Prebiliču, kot je slednji dejal v intervjuju za Žurnal24 konec maja, priporočil tudi nekaj oseb, na katere naj se obrne, ki pa niso znane. Prebilič je Ropu pustil odprta vrata za sodelovanje. Seveda če mu bo nasedel, bo verjetno nasedel tudi njegov projekt.

Po drugi strani pa Prebiliču ni uspelo prepričati ključnih stricev iz ozadja. To je tudi sam povedal v že omenjenem intervjuju: »Občutek imam, da pomembni soodločevalci, ali kot jih imenujejo nekateri, strici iz ozadja, še niso povsem dvignili rok nad aktualnim premierjem. Neko preračunavanje z dvema, tremi … to mi ni blizu.« Potrdil je tudi, da se je srečal s prvim predsednikom države Milanom Kučanom, vendar pa njegove »neomajne podpore« ni deležen.

Kučan je v oddaji Marcel na TV Slovenija odgovoril, da srečanja s Prebiličem ni razumel kot iskanje njegove podpore: »In sem mu tudi povedal, da pač nisem naklonjen drobljenju levega političnega prostora in ne vidim potrebe po novih strankah. In v enem od intervjujev sem tudi rekel, da gospod Prebilič ni nov obraz. On je v slovenski politiki že precej časa kot župan, pa tudi s svojimi komentarji na televiziji, zlasti okoli ukrajinske vojne, s katerimi se strinjam.«

Ukom

Zelo odklonilen do Prebiliča je Janković, ki naokoli širi informacije, da sploh ne bo kandidiral na državnozborskih volitvah. Ljubljanski župan je sicer največji podpornik Goloba, prav tako ima dobre stike s Kučanom, ki ga je očitno uspel prepričati, da Golob še ni povsem odpisan. Kučan se je namreč prejšnjo sredo udeležil pogovornega večera na Škrabčevi domačiji, kjer je prvi mož Rika gostil Goloba. Ne glede na to, da je Svoboda sodeč po anketah izgubila precejšen del svojih privržencev, pa ohranja prvenstvo na levem političnem bloku. Razlika med največjo opozicijsko stranko SDS in Gibanjem Svoboda se je po anketah začela zmanjševati in naj bi bila zgolj 3,5-odstotna. Torej ima Svoboda še vedno možnost, da ob močno polarizirani volilni kampanji na državnozborskih volitvah premaga Janševo SDS.

Morebitni Prebiličevi stranki kaže celo manj kot Logarjevim Demokratom, v najboljšem primeru lahko računa na dobrih deset odstotkov, kolikor je Prebilič dosegel na predsedniških in nato na evropskih volitvah. Kučan je znan po tem, da ne bo stavil na nekoga, ki ne bo zmagal. Seveda se lahko zgodi »čudež«, da Golobova podpora v javnosti do volitev močno pade, navsezadnje sta pri njem odprta postopka pred KPK in SDT, v tem primeru pa bi tudi »vrhovni stric iz ozadja« najbrž stavil na Prebiliča.

Različne opcije za nastop

Kot je slišati, samostojna stranka za Prebiliča ni bila prvotna opcija, saj je pričakoval, da bo mandatarski kandidat skupine strank na volitvah, v zvezi s tem so se omenjale SD, Levica in Vesna. »Ko smo se pogovarjali o takšni možnosti, sem rekel, da se ne bojim novih izzivov, vendar ne na način, da si bomo med sabo nagajali. Po eni strani je treba zgraditi resno alternativo desnemu bloku. Nisem pa prepričan, da se ne bi potem skregali. Veliko posameznikov je zahtevnih, imajo svoja pričakovanja, ki pa so težko izvedljiva. Težko bi našli skupni jezik. Mislim, da tega trenutka še ni, bi se pa bilo res treba temeljito pogovoriti,« je Prebilič dejal za Reporter marca letos.

Primož Lavre

Takšnemu projektu naj bi bili naklonjeni tudi v Golobičevem in Kučanovem krogu, saj s tem ne bi prišlo do nove stranke, ki bi drobila levi politični prostor, hkrati pa bi angažirali Prebiliča. A jih je hitro ustavil prvak SD Matjaž Han, ki je izjavil, da mu ne bodo gradili »avtoceste do položaja predsednika vlade«. Sama Vesna in SD sta za evropskega poslanca iz Kočevja preozki, saj si želi povezovanja čez sredino, pri čemer omenja NSI in »mogoče« tudi Logarja, v nobenem primeru pa ne SDS. Zato je tudi že v omenjenem intervjuju za Žurnal24 napovedal, da se bolj nagiba k ustanovitvi svoje stranke. Ta projekt pa je seveda zelo zahteven in terja tudi dovolj časa, da jo lahko vzpostavi do volitev, ki bodo spomladi prihodnje leto, če bodo redne.

Naši viri opozarjajo, da ni nujno, da bo Prebilič sploh nastopil kot kandidat za poslanca, če ankete stranki ne bodo kazale, da bi lahko zmagala. V tem primeru bi raje ostal v evropskem parlamentu, kot pa sedel v poslanski klopi državnega zbora. Če bi bil izvoljen za poslanca, bi v Bruselj odšla Urša Zgojznik, sopredsednica stranke Vesna. Mimogrede, plača evropskega poslanca je trenutno 10.927 evrov bruto, plača predsednika vlade pa bo v skladu s plačno reformo po volitvah 8.821 evrov bruto, medtem ko bodo ministri prejeli do 7.837 evrov bruto.

Facebook

Tako nastopa Prebilič v dvojni vlogi: po eni strani bi njegova stranka jemala glasove Svobodi, ki bi bili morda ključni za zmago na volitvah, po drugi strani pa bi lahko pridobila (neopredeljene) volivce, ki so razočarani nad Svobodo, najbrž sploh ne bi šli na volitve ali pa bi morda celo volili katero od opozicijskih strank, npr. Logarjeve Demokrate. V tem primeru bi pravzaprav lahko Prebilič omogočil drugi Golobov mandat, saj Janši, četudi bi relativno zmagal, skoraj zagotovo ne bi uspelo sestaviti koalicije.

Vprašanje pa je, ali Prebiliča sploh zanima kaj drugega kot položaj predsednika vlade. Tega bi lažje dosegel s tako imenovano sredinsko koalicijo, če bi se povezal z NSI Mateja Tonina in Demokrati Anžeta Logarja ter znotraj tega bloka dosegel najboljši rezultat, nato pa bi ga te stranke ponujale za mandatarja kot alternativo Janši in Golobu. V tem sredinskem bloku si Tonin in Logar želita videti tudi SD, ki pa, kot rečeno, ne želi biti servis za Prebiličeve politične ambicije. Vsekakor pa je za Prebiliča zadnji čas, da razkrije svoje karte, če njegove ambicije presegajo »cono udobja« evropskega parlamenta, sicer bo njegovih sanj o vstopu v slovensko politiko kmalu konec.