Anketarji: Na volišča je prišlo manj ljudi od napovedi, svoje sta prispevala še Janša in Kučan

Nikola Damjanić iz Ninamedie in Igor Oman iz Episcentra ocenjujeta, da je razloge mogoče iskati v volilni udeležbi, saj so napovedi kazale na višjo, kot je bila dejanska.

Kot je za STA dejal Igor Oman, direktor agencije Episcenter, ki je opravljala volilne napovedi za Radiotelevizijo Slovenija, so javnomnenjska merjenja pred petkom Pahorju napovedovale zmago že v prvem krogu in je to verjetno vplivalo na volivce aktualnega predsednika, da so iz prepričanja, da je tekma tako že odločena, ostali doma. To je tudi najbolj verjetna razlaga, zakaj je bila posledično tudi volilna udeležba precej nižja od napovedane, pravi.

Po besedah Nikole Damjanića, svetovalca direktorja agencije Ninamedia, ki je pripravljala volilne napovedi za Večer in Dnevnik, je bila dejanska udeležba za deset odstotnih točk nižja, kot so jo napovedovali anketiranci. To zagotovo vpliva na dokončni izid, je za STA dejal Damjanić in dodal, da se ljudje relativno korektno izrekajo o svojih volilnih preferencah, pri volilni udeležbi pa so napovedi manj točne; v dneh pred volitvami ljudje napovedo, da bodo šli na volitve, ker je to družbeno zaželeno, del pa se jih nato volitev ne udeleži, enkrat je dež, drugič nekaj drugega.

Na volitve je prišlo manj Pahorjevih preferentov, kot je bilo pričakovati, pravi Damjanić in kot drugo stvar ob volilni udeležbi izpostavlja, da se je v zadnjih dneh zvrstilo nekaj zadev, ki Pahorju niso bile v prid, tako nastop predsednika SDS Janeza Janše, kot mnenje nekdanjega predsednika Milana Kučana, ki Pahorju prav tako ni bilo naklonjeno. Damjanić ocenjuje, da so določen učinek imela tudi televizijska soočenja v zadnjih dveh dneh, a teh v njihovih raziskavah še niso uspeli zaznati.

Po analizah Ninamedie je kazalo, da bo pomemben del tistih, ki sicer volijo SDS, dal glas Pahorju, a so se očitno zaradi teh vplivov premislili; kandidatka SDS Romana Tomc je dobila približno tri odstotne točke več, kot so jih namerili v zadnji napovedi, je povedal Damjanić. Nekaj več od tega, kar so mu v raziskavah namerili, je dobil tudi Marjan Šarec, ki se bo v drugem krogu pomeril s Pahorjem.

Tudi po Omanovih besedah je to, da sta se oglasila dva pomembna akterja, Janša in Kučan, imelo vpliv. Takrat so se začeli dogajati premiki, na nek način odhod volivcev od Pahorja. Vseh podatkov sicer še niso uspeli analizirati, ker še ni bilo časa, nedvomno pa se je Janšev poziv odražal v večji podpori kandidatki SDS Romani Tomc.

Njena podpora se je v zadnjem tednu začela močno krepiti in je glede na raziskave Episcentra od tega, da jo je podpirala četrtina volivcev SDS, prišla do tega, da jo je podprla dobra polovica, še vedno pa se jih je 25 odstotkov odločilo za Pahorja. Kot je še pojasnil Oman, je sicer Pahor imel močno podporo volivcev SD, zanj se je odločilo tudi 68 odstotkov volivcev SMC.

Po drugi strani je Šarec dobil nekaj čez 20 odstotkov glasov volivcev SD, med volivci Levice pa slabo polovico. Med volivci SMC jih je Šarca podprlo 21 odstotkov, za strankino kandidatko Majo Makovec Brenčič jih je bilo slabe štiri odstotke, približno toliko pa denimo tudi za Tomčevo.

Med Pahorjem in Šarcem je bila po Omanovih navedbah razlika tudi v tem, da je Pahorja volilo več žensk kot moških, Šarca pa več moških kot žensk. Pri Šarcu izstopajo tudi mladi, saj je v strukturi njegovih volivcev osem odstotkov starih med 18 in 24 let, pri Pahorju pa je takih samo slabe tri odstotke. Med Pahorjevimi volivci jih ima 22 odstotkov osnovno šolo ali manj, med Šarčevimi je takih deset odstotkov, je ugotovitve njihovih merjenj še nanizal Oman.

Damjanić pravi, da so njihovem projekcije kazale - in najbrž je temu tudi bilo tako -, da bo Pahor dobil največ glasov volivcev SD. Kazalo je tudi, da bi se zanj odločilo med 25 in 30 odstotki volivcev SDS, a kot dodaja Damjanić, očitno temu na koncu ni bilo tako. Pri Šarcu so največjo podporo zaznali pri volivcih Levice, tudi SMC, pri čemer je delež teh volivcev pri obeh kandidatih dokaj enakovreden.

Sicer so njihove projekcije za Šarčeve volivce kazale, da so nekoliko bolj izobraženi, levo usmerjeni in da ima določeno prednost pri mladih, a ta ni tako bistvena, saj se ti, kot opozarja Damjanić, manj udeležujejo volitev. Glede podpore v drugem krogu pa pravi, da je na prejšnjih volitvah k zmagi Pahorja v drugem krogu očitno pripomogla podpora volivcev desne opcije, tokrat pa je vprašanje, kako bo. Šarec se je že deklariral kot veren človek in tudi stališča, ki jih zagovarja, niso izrazito leva. Kot ugotavlja Damjanić, si vrednostna sistema kandidatov v bistvu nista diametralno nasprotna.

Volilna anketa Mediane, ki jo je POP TV objavila v nedeljo po zaprtju volišč, je kazala na drugi krog. Kot je za STA poudarila predsednica inštituta Mediana Janja Božič Marolt, so v raziskavah, ki so jih v zadnjem tednu izvajali vsakodnevno, zaznavali vedno nižjo podporo Pahorju, dokaj stabilno, v zadnjih dneh rahlo naraščajočo podporo Šarcu in strmo naraščajočo podporo Tomčevi.

Kaj so bili razlogi za to, niso raziskovali. Kot je dejala, pa je dejstvo, da je 60 odstotkov volilne populacije odločenih že dalj časa vnaprej, preostalih 30 odstotkov se odloča v zadnjem tednu oziroma deset odstotkov celo v zadnjem dnevu. Na to pa vplivajo različne stvari, od pogovorov s prijatelji do pojavljanja kandidatov v javnosti. Velika verjetnost je, da sta vplivali tudi pismi Janše in Kučana, pritrjuje Maroltova.

Ob tem je poudarila, da pri Mediani ne napovedujejo volilnih rezultatov, ampak gre pri njihovih raziskavah za posnetek trenutnega stanja. Pokazale so, da je med volivci SDS, ki ima ta hip največjo podporo v Sloveniji, 43 odstotkov podprlo Tomčevo, 27 odstotkov pa Pahorja. Pomemben je tudi vpliv SD, med volivci katere je 63 odstotkov podprlo Pahorja in 20 odstotkov Šarca. Glasovi volivcev SMC, ki sicer v njihovih meritvah dosega pet- ali šestodstotno podporo, pa so se precej enakomerno porazdelili med Pahorja in Šarca.

Maroltova pravi, da je Pahor v raziskavah dobil zelo enakomerno podporo po starostnih skupinah. Pri mladih med 18. in 24. letom je dobil celo odstotek več kot pozneje na volitvah. Boljši rezultat kot v splošni populaciji je dobil tudi v populaciji od 45. do 54. leta, slabši pa pri tistih med 25. in 34. letom. Šarec je imel največjo podporo pri tistih med 55. in 64. letom, podpovprečno pa pri najmlajših volivcih in tistih med 35. in 44. letom.