Kako ga je kot enega največjih talentov slovenske košarke hitro opazil trener Olimpije Zmago Sagadin in ga pred sezono 1999/2000 pripeljal v klub. Dovolj bo, če povem, da sem imel v Olimpiji ob sebi Jureta Zdovca, Slavka Kotnika, Šarunasa Jasikevičiusa in Marka Milića. Morda današnji generaciji mladih košarkarjev manjka prav to,« je nekoč dejal ob spominu na ljubljanski sezoni.
Po uspešni prvi sezoni pri bolonjskem Kinderju, v kateri je dosegel italijanski pokal, je moral kariero pri nepolnih 21 letih prisilno prekiniti zaradi hudih težav s kolenom. Zdravniki so mu sporočili, da ima artritis, ki je prerasel v artrozo. V kolenskem sklepu sploh ni imel amortizacije. Šlo je za bakterijsko vnetje, gnojitev noge ... Ogrožena ni bila le kariera, temveč tudi normalna hoja.
Koleno je rešil in po nekaj sezonah v različnih okoljih leta 2006 prestopil v atenski Panathinaikos, kjer je dosegel vrhunec svoje klubske kariere, ko se je leta 2007 na zaključnem turnirju v Atenah s soigralci razveselil naslova prvaka evrolige.
Dejstvo, da kot član reprezentance z njo ni dosegel nobene kolajne na velikih tekmovanjih ob generaciji, v kateri so bili med drugimi tudi Marko Milić, Matjaž Smodiš, Primož Brezec, Boštjan Nachbar, Jaka Lakovič in Rašo Nesterović, mu še vedno leži na duši. »Gre za veliko grenkobo ali kar bolečino.«
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
