Nedavno se je v slovenskem javnem prostoru zgodil boljševiški pogrom nad podjetniki. Ne ravno prijetna epizoda pa ni razkrila nič novega, razen seveda, če ste se v realnost zbudili v letu 2018 in ugotovili, da so novi obrazi obsedeno sovražni do vsega, kar ni samoupravljanje in da interesne skupine sestavljajo vlade, ki jih vežejo skupaj le rente in fevdi, ne pa izvajanje smiselnih ekonomskih politik. Seveda ste prespali vsaj deset let uničevanja institucij in trga.
Naj vam povem bolj neposredno, ker vem, da je ta narod počasne pameti: če ste avgusta 2018 ugotovili, da gre pri Levici za politično stranko, ki ima agendo popolnega predrugačenja sveta, ste enostavno imbecili. Levica tega ni nikoli skrivala, njeno jedro, ki se je oblikovalo v študentski Iskri, je že davno organiziralo vojaška urjenja in zahtevalo ulično revolucijo, ki bi uvedla socializem.
Leta 2014, na krilih nekakšne ulične revolucije, so zgolj zamenjali instrumente in vstopili v politiko. In leta 2018 jih je Marjan Šarec iz histerično neracionalne kompulzije, da bi ne glede na karkoli postal predsednik vlade, uporabil in jih iz robnega primera transformiral v mainstream.
Ampak to ni problem Levice niti bolestno servilnih mainstream medijev, kaj šele politike kaosa v ekonomiji, ki je dobila zalet leta 2014. Vse skupaj je, paradoksalno, problem gospodarstva. Recimo GZS, ki je danes upravičeno zgrožena nad realnostjo, ki ji preti, je leta in leta zaspano ujčkala najrazličnejše gospodarske kriminalce in tajkune, dajala jim je nagrade in jih skorajda vozila razkazovat v vrtce.
Kadarkoli je katerakoli vlada privila ekonomsko politiko v smer konfiskacije in distorzije trga, vsakič so GZS in podjetniki malo zacvilili, opozorili na nevzdržne ideje, potem pa je vse skupaj nekako potihnilo. Brutalna resnica je, da smo vsa ta leta vsi tisti, ki smo zagovarjalo svobodno podjetniško pobudo, dejansko sami bili bitke gospodarstva. Modelom je laskalo, da se zavzemamo za iste cilje kot oni, vendar iz vsake bitke so izstopili, še preden se je začela, in vse druge pustili na čistini.
Kolikorkoli smo jim dopovedovali, da ne morejo biti pasivni opazovalci, ki se potem ne zmenijo z vlado za drobtinice, toliko manj so nas razumeli in bežali v zaledje. Ko je v času Janševe vlade potekala reformska bitka, so se skrili. Ko so pod Pahorjevo vlado pozivali, da Križanič in prijatelji napačno rešujejo krizo, so bili spet tiho. Namesto njih smo bili bitko proti politično motiviranim sindikatom in banksterskemu kriminalu, medtem ko so oni organizirali kako okroglo mizo, na katerih so se slišali povišani toni, potem pa so spet izginili v varno zavetje.
V času Cerarjeve vlade, ko bi morali stopiti na plano in zahtevati ukinitev kriznih ukrepov, spet tišina. In tako avgusta 2018 ugotovijo, da je vrag vzel šalo. Ja, dragi podjetniki, ampak ta vražja šala je bila skuhana že davno in kuhala se je počasi, silno počasi pa še ves čas ste plačevali zato, da vas je politika skupaj z mediji »tenstala« do trenutka, ko ste ugotovili, da ste tik pred tem, da vas dokončno prekuhajo.
To seveda ne pomeni, da bi avtor tega komentarja podprl Levico, mu je pa povsem jasno, da če gospodarstvo skorajda kolektivno molči, ko Mesec v predvolilnem času brutalno nažiga po podjetnikih in ko s takim odnosom sklepa koalicijsko pogodbo, potem je permanentni molk gospodarstva neumen, strahopeten in neproduktiven. Vsa ta leta molka in strahu se zdaj gospodarstvu vračajo, kajti levega gada s Šarčevih prsi ne bo mogoče enostavno iztrgati.
GZS, OZS in drugi, zakaj niste svojih članov eksplicitno, jasno in glasno pozvali, da naj se na volitvah odločijo glede na predlagane ekonomske politike? Zakaj niste javno zavrnili politike nestrpnosti do podjetnikov? Ste zdaj, ko vam obljubljajo konfiskacijske davke in nacionalizacijo, začeli dojemati, kako težko bo spremeniti pot, po kateri gre Slovenija?
Ob koncu gre zahvala Luki Mescu, ki je avgusta doniral klimatsko napravo ljubljanski porodnišnici in nedavno še inkubator. Aja, ne, to sta donaciji dveh slovenskih podjetij.
Če še ne veste, naj vam povem in vas, nežne in uspavane Trnuljčice, spravim v realnost: ta vlada bo ostala, ker so zunaj veliki proračunsko financirani fevdi, ki so razdeljeni, ključ za ekstrahiranje teh fevdov pa omogoča prav Levica s svojo podporo Šarcu. In ker bo ta vlada ostala, obstaja veliko tveganje, da vas zaradi njenih ekonomskih eksperimentov enostavno ne bo več. Še enkrat, zakaj ste molčali na dan volitev?
Torej? Boste še naprej cvilili in višali tone, tako kot leta 2004, ko se niste upali podpreti reform, tako kot 2008, ko niste imeli »muda«, da javno razglasite Križaničeve protikrizne ukrepe za drag ekonomski vudu, ki ste ga na koncu plačali vi sami; ali pa leta 2014, ko niste zmogli moči, da resno zahtevate odpravo protikriznih ukrepov in predvsem znižanje davkov? Ali pa boste tokrat zbrali pogum in zahtevali normalno ekonomsko politiko brez eksperimentov in političnih intervencij?
Boste raje izpadli s trga, bankrotirali, kot pa se borili? Boste zaščitili delovna mesta zaposlenih in njihove družine, ki so odvisne od vas, ali boste spet zamenjali višje davke za nespremenjeno minimalno plačo in raje odpuščali? Boste spet stali varno ob strani, ko bomo drugi v javnem prostoru bili brezupne bitke, in to brez vas in namesto vas? Osebno imam po vseh teh letih vaše bojazljivosti in preračunljivosti poln kurec, in če ne boste imeli resne fronte, me ne bo zraven, verjamem, da tudi drugi moji kolegi ne bodo šli spet po kostanj v javnomnenjsko žerjavico za vas.
Vsekakor se veselim dneva, ko bodo mainstream mediji, ki skušajo danes javnosti dopovedati, da je Mesec vizionarski car, podjetniki pa zlobni prasci, dojeli, da so pljunili v lastno skledo. V istem trenutku, ko bodo zmagali ekstremni predlogi, bo enostavno konec denarja za oglaševanje. Potem bo sledilo odpuščanje po medijih. Novinarji, ki so hvalili Mesca, bodo čez noč ugotovili, da so si sami tlakovali pot v propad. Medtem ko bodo klošarili pod mostom, jim bo Mesec nazdravljal v poslanski skupini. In ne mislite, da bo zajebavanje Akrapoviča in Batagelja brez posledic.
Bolj boste kurili javno ozračje proti podjetnikom, bolj se bodo ti solidarizirali. Zakaj bi na primer večja slovenska podjetja, tudi paradržavna, plačevala oglaševanje ter tako posredno financirala brutalno propagando proti samim sebi? Če ste že vi butli, verjemite mi, da oni niso. Mislite, da bo direktor Petrola navdušeno oglaševal v mediju, ki kolje njegove kolege? Resno verjamete, da direktorji Telekoma, Krke, Luke Koper ne vidijo, kakšen pogrom ste sposobni sprožiti? Ali se medijski troti ne zavedate, da vas živi njihov denar?
Ob koncu gre zahvala Luki Mescu, ki je avgusta doniral klimatsko napravo ljubljanski porodnišnici in nedavno še inkubator. Aja, ne, to sta donaciji dveh slovenskih podjetij. Ni pomembno, model se bori za lepši svet brez zlobnih in parazitskih podjetnikov in v tem svetu brez podjetnikov nekako ni darovanih klim in inkubatorjev.
