Milena Miklavčič
Kokošnjak, imenovan Slovenija
Predstavljajte si lisico, ki se spretno zrine v kokošnjak, kjer veselo razglasi, da bo nova varnostnica tam živeče perjadi. »Vaša zaščita je moja prioriteta!« priliznjeno razlaga, medtem ko si že oblizuje brke. Kokoši, kot prej kure, se zmedeno spogledujejo. A zgovorna lisica s prijazno zavihanimi brčicami jih na koncu pregovori. Medtem ko si brusi parklje, jim celo obljubi reforme: »Nič več nočnih napadov, nič več porednih otrok, ki bi vam pulili perje, odslej bo v kokošnjaku mir!«
Primož Lavre
Ne bodi vrag! Ko so se kokoši zjutraj preštele, ugotovijo, da so tri izginile neznano kam. A jih lisica pomirja: »To je naravno. Ne le človek, tudi kokoši prej ali slej dočakajo svoj konec!« Eden od petelinov je začel godrnjati, a mu je lisica zabrusila: »Poglej jo, uničevalsko opozicijo! Čisto po nepotrebnem se oglaša! Že od nekdaj si želite uničiti ta kokošnjak! Ne bo vam uspelo!« Naslednje jutro petelina ni bilo na spregled. Lisica se je prijazno smehljala in se božala po trebuhu. Kokoši so se obračale vstran, ker se ji niso hotele zameriti.
Ključne besede