Mitja Iršič, bloger, o razkritju kazenskih ovadb zoper Zorana Jankovića

Pa smo spet tukaj. Pri preštevanju nedolžnih žrtev, preoblačenja naslovnih slik na socialnih omrežjih v barve napadene države, sporočilih solidarnosti s celotnega sveta in jokavimi enovrstičnicami o tem kako bo ljubezen premagala sovraštvo.

Zadnjih nekaj prvih majev sem na srečo lastnega duševnega zdravja preživel v Aziji. Kar malce sem pozabil na psihopatologijo komunistične reformacije, ki jo v dneh pred kurjenjem kresov vzganjamo v Sloveniji. Zdaj ko sem tu in prisiljen gledati parado rdečega ponosa imam dovolj časa, da se vprašam kaj za hudiča se je zgodilo z nami?

Tale sestavek sem napisal že mesece nazaj, ko me je slovenska medijska scena tako sprovocirala s svojo socialistično držo glede mednarodnih trgovinskih sporazumov, da si nisem več mogel pomagati.

Evropska migrantska kriza je bila katastrofa kataklizmičnih razsežnosti za Evropsko Unijo in njeno okorelo birokracijo.

Inauguracije je konec. Levica je bila (vsaj) za štiri leta odpuščena. Republikanci so mešanih občutkov, Malce vzhičeni zaradi popolne izvršilne in zakonodajne prevlade v državi, malce nervozni zaradi Trumpove impulzivnosti in splošne nepredvidljivosti.

Hočeš nočeš bo prav islam krojil usodo našega kontinenta, prav mogoče tudi naše civilizacije.

Prišel je dan za katerega sem upal, da ga nikoli ne bom doživel.

Ko sem se sprehajal po okrožju Molenbeek je bil neprijeten občutek neprestano prisoten - Najbrž tega dela mesta sploh ne bi obiskal, če ne bi prej ves mesec o njemu bral v medijih kot o razvpitih džihadističnih nebesih od koder izhajajo vsi skrajneži terorističnega napada v Parizu - Kontrast v primerjavi s preostalimi deli Bruslja je bil očiten.

Aziz ne bo nikoli Evropejec, niti ne bodo Evropejci njegovi otroci, dokler bodo pod njegovim vplivom. Še več, oni imajo toliko večji potencial, da zasovražijo Zahodno civilizacijo.

Danes je anarholevičar »useful idiot« tranzicijske levice, s katero so strici postavili protiutež dejstvu da socialni demokrati izginjajo v obskurnost - A se strici ne zavedajo, ali pa jim ni mar, da so ustvarili pošast, katero tudi sami ne bodo mogli ustaviti, ko bo čas naplaknil vse obresti na silo sposojenega denarja in ko bodo iz države zaradi nerazumno visokih davkov ter stroškov dela iztisnjeni še zadnji sposobni podjetniki.