Dan, ko je bil za voditelja svobodnega sveta izvoljen nekdo, ki je še pred letom dni po javnih proslavah zasledoval predsednika Obamo in mahal z lažnimi rojstnimi listi, češ da je bil le-ta rojen v Afriki in kot tak ne more biti izvoljen za predsednika ZDA. Takrat so ga še tako mediji kot politična elita imeli za dvornega norčka. Če bi kdo takrat rekel, da bo ta prismuknjeni stari ekscentrik leto kasneje postal predsednik, bi se mu smejali.
No jaz sem se nevarnosti skrajnega antiestablišment populizma začel zavedati, ko so zadržani Britanci nasedli protekcionističnim demagogom in se odločili, da si ne želijo več biti v Uniji skozi katero so v desetletjih blagovne menjave postali finančna in industrijska velesila. Vedel sem, da je lahko ta dogodek prelomen.
Naj najprej povem, da nisem noben privrženec Hillary Clinton niti njenega duhovnega prednika, nobelovega nagrajenca Obame. Mislim, da oba skupaj predstavljata nevaren val neo-socialističnega egalitarizma, ki želi ugajati nekvalificiranemu delovnemu razredu, kateri bi rad za rudimentarna dela zaslužil ameriško solidne plače.
Se pravi ameriške sanje za vsakogar – a na račun srednjega razreda, ki proizvaja dodano vrednost, katero bi moral potem na silo deliti z nekvalificiranimi fizičnimi delavci. Še manj sem navdušen nad njeno pacifistično držo v mednarodni politiki. Ironično, da jo ljudje obtožujejo mednarodnega vmešavanja in podpore vojne v Iraku (tudi Trump jo je), ko pa je ob začetku Libijske krize povsem odpovedala in bila predvsem po lastni neodločnosti objektivno odgovorna za smrt senatorja Stevensa.
Prepričan se, da bi nadaljevala obamino pacifistično mednarodno politiko, ki je povsem neposredno pripeljala do krvave državljanske vojne v Siriji in vzpona verskih blaznežev ISIS. Če bi NATO zavezniki pod vodstvom ZDA uredili razmere v Siriji ob začetku pomladne revolucije, ko se je to še dalo, danes tam ne bi bilo državljanske vojne, kar je priznal tudi bivši britanski minister za obrambo. Skupaj z absurdnim umikom ameriške vojske iz volatilnega Iraka, prepredenega s sektaškim nasiljem je bilo to dovolj za popolno nevihto, ki je omogočila vzpon skrajnega islama.
Kdorkoli bi na republikanski strani nastopil proti Hillary Clinton, bi ga z vsem zanosom podprl. Razen Donalda Trumpa. Tu pa na veliko žalost spoznavam, da se z večino mojih desno, konzervativno usmerjenih somišljenikov razhajam in resnično ne razumem zakaj je temu tako.
Zakaj ne Donald Trump?
Najprej seveda najpomembnejša stvar. Ljudje, a vam po vseh nastopih, ki jih je imel v javnosti ni jasno, da je gospod absolutni politični, ekonomski in socialni ignoramus? A niste opazili, da večkrat dobesedno ni poznal teme o kateri govori, pa se je s svojim rafalom besed v stilu najboljših prodajalcev rabljenih avtomobilov s prevertenimi kilometri izvlekel tako, da njegovi populizma hlepeči volivci niti približno niso slutili, da nima pojma o čem razpravlja.
Ne pozna različnih sekt v Iraku. Ne pozna razlike med kurdi in iransko šiitsko milico Al Quds. Ne pozna zgodovine palestinsko-izraelskega konflikta. Ne pozna zgodovine sirskega konflikta. Verjel je kretenizmu, da otroška cepiva povzročajo avtizem (taisti kretenizem je povzročil novo epidemijo oslovskega kašlja v Kaliforniji, ko starši – ravno tako brihtni kot Trump – niso več hoteli cepiti svojih otrok).
Večkrat je nekaj rekel in potem v naslednjem soočenju kontriral lastnim trditvam. Včasih je sam sebi nasprotoval celo znotraj ene in iste debate. Zgradil bo zid. Ne, ni nujno da ga bo zgradil. Ja ga bo zgradil in Mehika ga bo plačala. Ne, ne zgradil ga bo, a Mehika ga ne bo plačala. Začasno bo prepovedal migracije vseh muslimanov v ZDA. Ne pravzaprav ne, le nekaterih muslimanov, ki so na listi varnostnih organov. Ne, prepovedal bo vstop vsem muslimanom, dokler se razmere na Bližnjem vzhodu ne uredijo! Prepovedal bo vstop muslimanskim migrantom iz vojnih območij. Mogoče. Če bo polna luna. Vas ni strah, da bi bil tak človek le streljaj stran od gumba, ki lahko svet pahne v tretjo svetovno vojno?
Vredu, je pač nepoučen, saj se bo naučil, boste rekli. Konec koncev gotovo ima svetovalce, ki mu bodo razložili podrobnosti, saj on predstavlja le izvršilno oblast. Kakšni so torej njegovi pogledi na zunanjo politiko države katero bo vodil?
Za začetek nima prav nobene strategije o tem, kako bi se spopadel s humanitarno krizo v Siriji, niti o tem kako bi posredoval vojaško. V zadnji debati je Clintonovo obtožil, da skupaj z Obamo ni posegla v Siriji, ko je Asad nad svojim ljudstvom uporabil kemično orožje, čeprav je tedaj sploh ni več bilo v predsedniški ekipi (ko pa je leta 2012 bila, pa mu je svetovala intervencijo). Opravičeval je asadov režim, Rusijo in Iran, češ da se borijo proti ISIS, čeprav se v resnici nobeden od njih zares ni trudil boriti proti ISIS, ampak so družno napadali položaje protivladnih upornikov.
Donald Trump tega seveda noče vedeti, ker je njegov svetovni nazor povsem enak povprečnemu šankovsemu modrecu, ki ga je izvolil. To da želi izstavljati račune za obrambo Baltskim državam - katerim grozi ruski medved - samo poudarja, da ne razume kaj pomenijo geostrateški odnosi, evro-atlantske povezave in pomembna naloga ščita zahodne civilizacije, ki jo predstavlja ZDA v svetu , kateri ponovno razpada na neo-sovjetsko tiranijo na eni in svobodni zahod, ki spoštuje vladavino prava na drugi strani.
Kako bo človek, ki že zdaj odpoveduje obrambo članicam Evropske Unije in zveze NATO ravnal, ko bo Putin vkorakal v Kijev? A je potem čudno, da ga je Putin podpiral preko svoje neuradne vohunske naveze Assange-Wikileaks? Varnostna služba, ki je preučila hekerski napad na strežnike demokratov je povsem konkludentno dokazala vez med ruskimi varnostnimi službami in romunskim hekerjem, kateri je celo priznal, da je informacije pošiljal naravnost na Wikileaks. Danes je v Kremlju zabava. Prav tako v Damasku. Pa v Minsku, Quitu, LaPazu, Havani, Pyongyangu in povsod drugod, kjer jim gre svoboden zahodni svet v nos.
Kar se tiče zunanje politike mojim desnim prijateljem odpustim. Pač jih je očaral s svojim anti-islamskim sporočilom (ki pa je bilo posredovano tako nerodno, da bo kvečjemu koristilo ekstremistom in škodilo islamskim reformatorjem).
Ne odpustim pa jim, da podpirajo Trumpovo protekcionistično-intervencionistično ekonomsko politiko, ki jo tako ponosno napoveduje. Ronald Raegan in drugi junaki svobodnega trga osemdesetih se obračajo v grobu, ob poslušanju Trumpovih socialističnih domislic, nekaterim našim desničarjem, pa so – kako nenavadno – očitno blazno všeč.
Ste prepričani, da ste prostotržni fiskalni konzervativci in hkrati podpirate človeka, katerega ekonomski program bi z veseljem požegnal tudi socialist Bernie Sanders, naši socialni demokrati na čelu z agro-socialistom Dejanom Židanom pa bi mu lahko prišepnili kakšno o zaščiti domačega kmeta?
Ste prepričani, da ste prostotržni fiskalni konzervativci in hkrati podpirate človeka, ki bi ameriške izdelovalce avtomobilov obdavčil z nelegalnimi tarifami, da bi jih tako etatistično prisilil seliti proizvodnjo iz Mehike v ZDA? A ni to isti smrdljivi intervencionizem, ki je Slovenijo v dveh desetletjih pripeljal na kolena in proti kateremu se skupaj borimo?
Ste prepričani, da ste prostotržni fiskalni konzervativci in hkrati podpirate človeka, ki se pritožuje nad olajšavami, ki jih Kitajska nudi svojim izvoznikom, hkrati pa ne razume, da te olajšave plačujejo kitajski bogataši ne pa ameriški davkoplačevalci in da so glavni dobitniki takšnih olajšav ravno ameriški potrošniki? (Friendman je dejal, da so tuje olajšave na izvoz zastonj državna pomoč domačim potrošnikom)
Ste prepričani, da ste prostotržni fiskalni konzervativci in hkrati podpirate človeka, ki je bil ujet v kartelna nepremičninaska dogovarjanja, večkrat bankrotiral, s svojimi nasedlimi posli uničil življenja tisočim ljudem, nato pa s pomočjo družinskih draguljev in medijske prepoznavnosti zopet splaval, preden ni doživel naslednjega kolapsa?
Ste prepričani, da ste prostotržni fiskalni konzervativci in hkrati podpirate človeka, ki je proti tržnim sporazumom kot je NAFTA? A se nismo skupaj smejali anarholevičarjem, ki so v Evropskih prestolnicah protestirali proti CETI in TTIP, zdaj pa se trkate po prsih, ko nekdo bruha idiotizme, da so prostotržni sporazumi ZDA stal delovnih mest v proizvodnji? A si nismo bili složni, da trgovinski sporazumi (sploh med tradicionalnimi zavezniki, kot so ZDA, EU in Kanada) večajo blagovno izmenjavo in na daljši rok izboljšujejo življenja ljudi?
Saj je pravzaprav vseeno ali se strinajmo ali ne. Money talks and bullshit walks. EU se je začela kot ad hoc prostotrgovinski sporazum. Prav tako NAFTA. Konec koncev so tudi ZDA na začetku bile le bežno povezana federacija, katere je fundamentalno družila le prosta trgovina. Številke kažejo, da so vse države zaradi sporazumov prihranile milijarde, potrošniki pa pridobili na kakovosti izdelkov zaradi večje globalne konkurence, delovna mesta, ki so propadla, pa bi propadla tudi brez trgovinskih sporazumov – najbrž še prej.
Stroka si je v tem edina. Nekvalificirani delavci za šankom se ne strinjajo. Trump je pravilno razumel, da je šankovskih modrecev več. Le da sem sam bil prepričan, da so nekvalificirani delavci za šankom predvsem leve politične usmeritve. Pa je očitno populizem povsem enak, tudi na desnici. Protekcionizem pomešan z nacionalizmom zmeraj vžge. In to me žalosti.
Res je, oba kandidata sta bila katastrofalno nepriljubljena med prebivalstvom in z dobrim razlogom. Hillary Clinton je prav groteskna s svojim prisiljenim nasmehom, kroničnim laganjem, pretvarjanjem, spletkarjenjem in splošno nesposobnostjo prikazati lastnosti voditelja. To da fundamentalno ni razumela grožnje skrajnega islama za svobodni svet je bil samo vrh ledene gore. Bila je neprimerna kandidatka.
A Trump ni le neprimeren kandidat. Trump je s svojim neznanjem in nepredvidljivostjo grožnja za svetovni mir. Trump je personifikacija komentarjev na YouTubu. Smešen, naiven, neumen, nepoučen, aroganten, vseveden… a s kodami za jedrsko orožje. Amerčani so izbirali med virusom hiv in hitro napredujočim rakom na prostati. Zdravilo za virus hiv že imamo. Prav tako imamo zdravilo za pretiran egalitarni socializem – pravimo mu resničnost. Zdravila za rak na prostati nimamo. Kot nimamo zdravila za nekoherentnega šerifa, ki ne ve točno kaj si želi in nima pojma o svetu, katerega bo v kratkem obvladoval. Američani so na žalost izbrali nevarnejšo od obeh možnosti. Tisto za katero ne vemo ali bomo zdravilo iznašli preden bo prepozno.
Nek ameriški politični komentator je rekel, da je zmagovalcev globalizacije veliko, a so nehvaležni in tiho, poražencev pa malo, a so jezni in glasni. Zmagali so slednji. Izredno pomenljivo je dejstvo, da so se Trumpu večinoma odrekli tudi republikanci. Gre za nekaj
Dokaj pomenljivo je dejstvo, da je Trump razliko naredil v tako imenovanem pasu rje (rust belt), kjer je ogromno nekvalificiranih brezposelnih, ki so včasih delali v železarski industriji, ki se je počasi selila v države, kjer delavcem ni treba plačevati 2000 ameriških dolarjev na mesec. Trumpa so volili tisti, ki so leta 2008 in 2012 volili Obamo. Tisti, ki bi volili Sandersa, če bi ga lahko. Volili so ga tisti, ki iščejo preproste rešitve. Iščejo državo, ki bi jih zaščitila pred grdimi tujci, nacionalizirala premoženje pohlepnih kapitalistov, obdavčila multikorporacije in denar razdelila njim.
Ja… volili so ga tisti, ki bi v Sloveniji volili Združeno Levico. Dragi slovenski desničarji, a še zmeraj skačete od veselja, da je volitve naše največje zaveznice dobil priletni Luka Mesec, z geostrateškimi pogledi na svet Vladimirja Putina? Jaz nisem. Razočaran sem nad Američani in razočaran sem nad vami.
Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno uredništva Reporterja.
